Objave z oznako "Lizbona"

Toreeej ... Končno pišem obljubljeni blog ob svoji vrnitvi v Slovenijo! Sem planirala da ga napišem takoj naslednji dan, vendar je sedaj vmes vskočilo toliko stvari, da se mi že prav blede. Ampak sem si rekla da ga še vseeno napišem ta teden, ker potem odhajam v daljne dežele in se nikoli ne ve, če ga bom sploh kdaj napisala ... Okej, pustimo pesimizem :)

Vzamem nazaj vse, kar sem napisal o lizbonskih klancih (ali vsaj pol tega). Pozabil sem že, po petnajstih letih, ko sem bil prvič in zadnjič tu, kakšen je Porto. Domačini trdijo, da je Lizbona bolj hribovita. Glede na to, da je odnos med Lizbono in Portom podoben kot med Ljubljano in Mariborom, jim tudi glede klancev ne verjamem najbolj. Morda res obstaja kakšna razlika, a zame, človeka ljubljanske ravnice, je neopazna.

Še en dan v Caldas da Rainha. Včeraj pozno popoldan sva odšla na krajši izlet v bližnji Nazare, ki so nama ga vsi priporočali. Lepo, staro, obmorsko mesto, ki je razdeljeno na dva višinska dela. En ob dolgi peščeni obali in drug del na vrhu klifa.

Zjutraj zapustiva Lizbono. Kar niti ni tako enostavno, če si omisliš najem avtomobila. K sreči imamo internet in kar dobro povezavo, tako da je iskanje primernega ponudnika samo stvar časa in ne hoje v različne klance. Ko nama uspe najti enega blizu najinega doma, se med rezervacijo premisliva o avtu in vzameva malo večjega od najmanjšega.

IADE je prva šola, kjer sva dogovorjena za obisk. Dogovorjena sva z gospo, ki skrbi za mednarodne stike. Fernando nama je povedal, da je to privatna šola in zelo bogata. Kupili so svojo stavbo (kasneje vidiva, da sedem nadstropno) v centru mesta.

O celotnem programu festivala bi težko kaj rekel, saj sem videl le en tekmovalni večer, no dva, pa še zmagovalni film tretji večer. O samem festivalu in filmih, si lahko izčrpno preberete na blogu Portugalska – Lizbona, ki ga je štirinajst dni pridno pisala Jasna. Na kratko le toliko.

V Lisboi ni več kot pet kvadratov ravne površine. In to vključuje tudi pozidane površine. Samo gor in dol. Kamorkoli se odpraviva, se ne moreva izogniti hribom. Večjim se seveda ogneš na daleč a to kaj dosti ne pomaga, ker gre vedno pot v eno smer navzgor in drugo navzdol. Tudi hoja navzdol ti ne prinese velikega veselja, ker te ves čas spominja na nujno hojo v strm klanec, ki bo sigurno sledil. In se ena posebnost Lisboe. Vse poti, potke, steze, ceste in kar je drugega pohodnega, je tlakovano s kockami.

Preberi bloge iz Lizbone - tam se je na dvotedenski praksi na festivalu animiranega filma Monstra mudila študentka Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart Jasna Erbežnik. Programske vodja in dekan Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici, Rene Rusjan in Boštjan Potokar pa sta združila obisk festivala z vpogledom v portugalske umetnostne šole, kamor se lahko in se še bodo lahko študenti Visoke šole za umetnost odpravili na Erasmus izmenjavo.

No, pa začnimo z obljubljenim blogom. Kot je bilo zaukazano, bom vsak prispevek pisal kot nov blog. Danes začenjam bolj z Lizbono in malo za zaključek festival animiranega filma Monstra. Naslednjič morda več o šolah in dogovorih o nadaljnjih sodelovanjih.

Javljam se iz Lisbone.
Prispela včeraj zvečer. Iz letališča s taxijem do stanovanja. Salome in njen fant Francisco, sta me pričakala z večerjo. Domačo paradižnikovo juhico ter špinačno-skutino pito. Oba sta zelo zgovorna in govorita odlično angleško.
Po večerji me je Salome odpeljala na sprehod in na pivo, za katerega sva odšteli 1 euro :) Oba se ukvarjata s filmom. Ona je direktorica in prevajalka, on montažer. V isti hiši živita še dva študenta; scenarist in fant, ki se ukvarja z zvokom. Praktično multimedijska stanovanjska hiša. Tudi Salome sodeluje pri festivalu Monstra.