Objave z oznako "hrana"

Obstaja rek, ki pravi, da kamorkoli greš, moraš vzeti sebe s seboj. Danes je eden izmed tistih dni, ki jim ne moreš uiti. Ne glede na to, kje si. Jutro je, kot bi ga naročil. Sonce, rahla sapica vsake toliko, zvoki narave naokoli... Vse je popolno, a meni nič ni prav. Zajtrk, ki ga vedno tako rada pripravljam, je danes še preveč odveč. Preskočim ga. Klemen gre na kavo v Lucino, jaz pa sedem za računalnik. Ko pride nazaj opazi, da nisem ravno najboljše volje in si kar sam pripravi kosmiče, medtem ko se jaz zdravim s piškoti. Hitro zatem odide, saj ve, da je bolje, da me pusti na miru.

Ne vem kdaj se zbudim, ker ura ni pomembna. Tu je čas pomemben le, ko se lovijo ribe. Ostalo je le tisto vmes. Klemen gre v trgovino po kruh, ki ga včeraj nisva dobila, sama pa začnem pripravljat zajtrk. Glede na izbiro, ki ni velika, se odločim za vmešana jajčka. Ena izmed redkih stvari, ki jih znam pripraviti. Ko pojeva, gre Klemen po opravkih. Pripraviti je treba čoln, ker greva zvečer lovit, sama pa se odločim, da se bom lotila gradiva za diplomsko nalogo. Ravno, ko dobro začnem, pride nazaj in pove, da sva povabljena na kosilo do Acota.

Rezultat uvodne delavnice študijskega leta 2011/2012, Prva Podaja Metoda Blejca, na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici.

Nazaj za računalnikom, z ogretimi prsti za pisanje. Hm, je to dobro? Okej, recimo da je.

Skratka, zanimivi dnevi. Tako kot vedno. Kaj pa hočemo, tako je prav. Priprave na Kino Šiška so v polnem zamahu, ribica je na svojem mestu, ostala tehnologija je tudi že zelo blizu končne postavitve ... Samo še torek mora priti in se začne končni performans. "začne končni" ... začetek konca? Ja, konec ustvarjalnega procesa, ki nas je pripeljal do zanimivih eksperimentov.

Danes goljufam. Namesto da bi napisala čisto nov blog, bom tu spodaj postala tekst izpred enega tedna, ki je priponka k vabilu na mojo Video večerjo.

Syndicate content