..še 24 ur in že bomo na poti, proti Visu.
Oprema je pripravljena, kopalke tudi, mi se pa še pripravljamo na jutrišno dolgo pot.
Z mojo prvo kratko objavo se poslavljam (za tri dni) in upam, da bo na poti in potem na otoku vse v redu..
Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Otvoritev: četrtek, 10. marca 2011, ob 21. uri
10.3. - 8.4.2011
'Virtualna luknja - Veter 1:1' je postavitev, ki uteleša prenos vetra iz neposredne zunanjosti v notranjost v razmerju 1:1. Vsakokrat, ko v zunanje stene galerije zapiha veter, se isti veter sintetizira v galeriji.
Pixxelpoint se je v času svojega delovanja uveljavil kot eden pomembnejših festivalov novomedijske umetnosti v slovenskem prostoru in si obenem izoblikoval ugled tudi v mednarodnem merilu. Namen festivala je približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe računalnika.
Strokovni prispevek obravnava paradoks, da so med vsemi področji izobraževanja so informacijsko-komunikacijske tehnologije najkasneje prodrle prav v formalne izobraževalne procese kreativnih industrij, oblikovanja in umetnosti. Prav te discipline namreč e-izobraževanje zalagajo z najpomembnejšimi kadri in najvišjimi kompetencami, a se same kakor da izmikajo njegovim (torej svojim lastnim) prijemom.
V sredo, 22. decembra ob 19. uri vabimo Vas in Vaše prijatelje na prednovoletno srečanje in ogled skupne Razstave semestrske produkcije študentov Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart in Visoke šole za Umetnost Univerze v Novi Gorici v Bežigrajskem dvoru v Ljubljani.
Ponedeljek, 6. 12. 2010 ob 19h
Predstavitev projekta Tea Spillerja – Besedilnost novih medijev
Novi mediji ustvarjajo drugacne vrste besedilnosti. Teo Spiller, spletni in medijski umetnik iz Ljubljane, v svojem projektu raziskuje tri specificne oblike taksne besedilnosti.
Pa kako so nas in njih (rož'ce uboge!) pretekli teden razgibavali mitohondriji in fascinirali bio-altruistični vodože(l)jni roboti, preizpraševali retrosoundartistični instrumenti, pa tresli in pacali mokri elektrovmesniki… Osvežujoče zadušljivo se je bilo spustiti v (anti-laboratirijsko?) črno kocke Kiberpipe, ki je očitno (tudi če z nekajletnim refleksivnim zamikom) sledila Hajpu. Nono, nano tudi ni tako zelo neo, ne?
Ali si (za)upam iti po izkušnjo vzburjenja uma skozi telo, če se nisem mogel (utegnil?) odpreti za vzburjenje v nasprotni smeri? Medtem ko se hudujem, da najbrž (spet) ne bom utegnil pokonzumirati umetnostnega objekta (ali natančneje postati njegov subjekt) v ljubem nam domačem bodyart hramu (a ona=offline), se torej zalotim pri dilemi (za)upanja.