Objave z oznako "novi mediji"

Digital Dish @ Ljudmila: Chris Sugrue artist talk


Četrtek, 26. maj, 18.00, 2011 v Mestni galeriji Ljubljana

Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Otvoritev: četrtek, 10. marca 2011, ob 21. uri
10.3. - 8.4.2011

'Virtualna luknja - Veter 1:1' je postavitev, ki uteleša prenos vetra iz neposredne zunanjosti v notranjost v razmerju 1:1. Vsakokrat, ko v zunanje stene galerije zapiha veter, se isti veter sintetizira v galeriji.

Razkrajanje arhitekture

Rok prijave: 10. junij 2011

Pixxelpoint se je v času svojega delovanja uveljavil kot eden pomembnejših festivalov novomedijske umetnosti v slovenskem prostoru in si obenem izoblikoval ugled tudi v mednarodnem merilu. Namen festivala je približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe računalnika.

Strokovni prispevek obravnava paradoks, da so med vsemi področji izobraževanja so informacijsko-komunikacijske tehnologije najkasneje prodrle prav v formalne izobraževalne procese kreativnih industrij, oblikovanja in umetnosti. Prav te discipline namreč e-izobraževanje zalagajo z najpomembnejšimi kadri in najvišjimi kompetencami, a se same kakor da izmikajo njegovim (torej svojim lastnim) prijemom.

V sredo, 22. decembra ob 19. uri vabimo Vas in Vaše prijatelje na prednovoletno srečanje in ogled skupne Razstave semestrske produkcije študentov Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart in Visoke šole za Umetnost Univerze v Novi Gorici v Bežigrajskem dvoru v Ljubljani.

KAPSULA
Podhod Ajdovscina 1, 1000 Ljubljana

Ponedeljek, 6. 12. 2010 ob 19h
Predstavitev projekta Tea Spillerja – Besedilnost novih medijev

Novi mediji ustvarjajo drugacne vrste besedilnosti. Teo Spiller, spletni in medijski umetnik iz Ljubljane, v svojem projektu raziskuje tri specificne oblike taksne besedilnosti.

Pa kako so nas in njih (rož'ce uboge!) pretekli teden razgibavali mitohondriji in fascinirali bio-altruistični vodože(l)jni roboti, preizpraševali retrosoundartistični instrumenti, pa tresli in pacali mokri elektrovmesniki… Osvežujoče zadušljivo se je bilo spustiti v (anti-laboratirijsko?) črno kocke Kiberpipe, ki je očitno (tudi če z nekajletnim refleksivnim zamikom) sledila Hajpu. Nono, nano tudi ni tako zelo neo, ne?

Ali si (za)upam iti po izkušnjo vzburjenja uma skozi telo, če se nisem mogel (utegnil?) odpreti za vzburjenje v nasprotni smeri? Medtem ko se hudujem, da najbrž (spet) ne bom utegnil pokonzumirati umetnostnega objekta (ali natančneje postati njegov subjekt) v ljubem nam domačem bodyart hramu (a ona=offline), se torej zalotim pri dilemi (za)upanja.

Seminarska iz sodobnega multimedijskega performansa, pod mentorskim vodstvom Dr. Petra Purga, ki obravnava newyorško glasbeno skupino Fischerspooner.

Včeraj sem se peljal z vlakom LJ-MB-LJ. SSKJ opredeljuje “komunikacijo” v prvem(!) pomenu kot “sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega”. Vlak je udobnejši kot avto, varnejši, pred teboj je (lahko) miza. Na mizi lahko delaš in preko nje lahko kramljaš – in pri tem sogovornika gledaš v obraz, medtem ko se ob vama riše vedno nova (modernejša?) likovnost, ki vedno bolj ljubi hitrost (hej, in tudi pri nas so vlaki vedno hitrejši, kajne!?).

Syndicate content