Objave z oznako "filmske recenzije"

188) TETRO: Vsi navajajo Botra I kot najboljši film vseh časov. Moj veliki greh: še zdaj si ga nisem pogledala.
Weird right? Even shameful, perhaps?
Da bi se, vsaj delno, odkupila za to »cineskrunstvo«- sem pobrskala malce po Coppolovem IMDB profilu, da bi videla, če je človek sploh še dejaven.
Jep. Še snema filme.
Vendar začuda, o njih se sliši zelo malo ali skorajda nič.
Tetro je film s twistom.
Govori o bremenu genialnosti, ki se, kot prekletstvo, prenaša znotraj družine in sili njene člane v razdiralne dinamike. Seveda je to moški film. Umetniki so, po default-u- moški.

185) PONYO : Heh… Miyazaki je gotovo zahodnjak po duši- ali pa si vsaj želi, da bi bil. S tem nočem reči, da mu je njegova kulturna identiteta, trn v peti.
Zabava me predvsem navdušenje s katerim se loteva evropskih pravljic in jih »prevaja« v govorico Vzhoda.
Ponyo, zgodba o ribji princeski, ki se zaljubi v dečka in posledično želi postati človek tudi sama, nezmotljivo črpa iz Andersenove pravljice o mali morski deklici.
Očitno je rdeča- barva siren, saj je bila že Disney-eva Ariel zapeljivo ognjenolasa, enako pa je tudi v Ponyo, kjer je rdečelas, kar celoten oceanski kraljevski klan.

182) VENGEANCE: Delo kitajskega režiserja Johnny-ja To-ja.
Jah… this is a tough nut to crack.
Boljši kot ¾ ameriških produkcij, definitivno- vendar ga nisem vzljubila.
Ne vem kaj me je zmotilo.
Johnny Halliday je plastično karizmatičen v vlogi priletnega maščevalca, vendar se ti, s svojo togo uglajenostjo, prikupi. Humor prihaja v majhnih, dobrodošlih valovih. Zabavna je predvsem scena, kjer noseča ženska flirta z gangsterjem.
Strelske koreografije so elegantne, prečiščene in nepredvidljive.

178) ASSAULT ON PRECINT 13: Pogledala sem si remake z Laurence-om Fishburne-om in Ethan-om Hawk-om. Zgodba se vrti okoli zloglasnega kriminalca, na katerega skuša izvesti atentat ekipa pokvarjenih policistov, da ne bi pričal proti njim.
Kraj dogajanja: policijska postaja 13.
Čas dogajanja: božični večer.
Šarmantno kriminalni Fishburne in nevrotično načelni Ethan Hawk; sta se prisiljena združit, proti skupnemu sovražniku, ki ga uteleša, vedno dostojanstveni, Gabriel Byrne.

175) A SCANNER DARKLY: Mogoče vam je znano, da gre za film deloma posnet po avtobiografskih »zadetih« prigodah avtorja Philip-a K. Dick-a, ali pa mogoče ne.
Kakorkoli… pred nami se razgrne zgodba policaja, ki pozira kot diler- vendar se meje zabrišejo, ko postane odvisnik.
Richard Linklater je izbral rotoskopijo, kot vizualna vrata v svet popačenih zaznav džankijev. Sprva, se mi je ta tehnika zdela neprimerna, vendar se je izkazala kot nevsiljivo okno v svet onkraj besed.

172) THE SERVANT: Po odkritju Dirk-a Bogarda (njegov talent je brez primerjave- resnično!) sem zapadla v mrzlico, ko sem si nujno morala pogledat še kakšen njegov film. Izbrala sem črno-beli, družbeno-kritični: The Servant. Zgodba nas postavi v hermetično zaprto sfero, kjer se gibata bogataški jalovec (čigar veliki plani ostajajo na ravni salonskega konverziranja) in njegov manipulatorski man servant.
Tekom zgodbe, se polarnost odnosa obrne in služabnik postane gospodar in gospodar- moralno razkrojena lutka.

168) DARK CITY EXTENDED: Rada imam kultne filme. Tiste nesrečne osmoljence, ki se izneverijo v kinodvoranah, a si postopoma zgradijo kraljestvo na home movie release-ih. Dark City je eden takih tičev (alla Donnie Darko), ki je svoj čas pariral Matrici, a končal kot nehvaležen B side- ZNF trenda.

164) DOG DAY AFTERNOON: Brezhibna drama z elementi satire, ki temelji na resničnih dogodkih. Igralska navezava John Cazale- Al Pacino; je popoln alibi za Štokolmski sindrom.

165) DONNIE BRASCO: Al Pacino v vlogi wise guy-a, za katerega so mafijski posli- temna stran prostate in Johnny Depp, kot undercover cop, ki postane njegov protege'. Spoliran film brez odvečne čustvene navlake. A man's man movie.

166) BONNIE AND CLYDE: Ne vem zakaj je film pristal na IMDB lestvici top 250 naj filmov vseh časov…

161) FEMME FATALE: Čeprav sem do zadnjega oklevala s tole primerjavo… sem se vseeno odločila, da Femme Fatale postavim ob bok Lynch-evemu Mullholand Drive-u. Do obeh filmov gojim globoko spoštovanje, ne le zaradi spretnega vpletanja sanjskega sveta- ampak predvsem zaradi subtilne študije ženske psihe, ki ni ne seksistična- ne mučeniška. Tako kot sta si filma sorodna- sta si tudi popolnoma različna (če odmislimo da oba jemljeta za iztočnico kriminalno dejanje).

156) FOR A FEW DOLLARS MORE: Takih ne delajo več!!! Film ki ima srce in jajca.

157) THE SECRET IN THEIR EYES: OK… film mi je bil všeč. Močno, močno. In… v resnici; ne vem kako naj bi ga recenzirala. Argentinski igralec: Riccardo Darin, je itak my new flame, my new man.

Syndicate content