Objave z oznako "Praga"

So whats going on? Evo me, spet na ceskem racunalniku. Smesna mi je razporeditev tipk. Ce zelis pritisniti kaksno stevilko, moras drzat shift, sicer imajo se celo vrsto nekih ceskih znakov s stresicami. Se vedno imam problem z izgovorjavo crke ř, nekako se trudim pa mi ne gre. Profesorica mi poskusa pomagati z raznimi pesmicami ampak tezko ostanem resna, ker so te pesmi tako zelo smesne, da skoraj umrem od smeha vsakic, ko zacnem s petjem. Ja, imam celo ure petja, vse se najde v Pragi.

Photobucket
http://www.youtube.com/watch?v=ViM50keLD8M

Končno vikend! Okej, zdi se mi da skoraj vsak vnos v blog začnem tako, sploh ko pride vikend haha zdi se mi kot da živim samo za vikende. No, saj ni tako hudo, tudi med tednom je zabavno.

Sedim na edini mehki stvari v tem stanovanju: to je kosmati tepih, ki mu ne morem določiti nobene barve. Nekako prevladuje modra, ampak se verjetno v njem skrivajo vsi odtenki tega sveta. V Ikei sem kupila tisto malo klasično mizico za 4€ in je to sedaj moja računalniška miza. Ugotovila sem, da mi je na tleh še najbolj udobno. Sedim torej sredi sobe na tepihu, pijem lipin čaj in tipkam v tole mojo malo prenosno pisarno. Po glavi mi hodi milijon misli, še vedno nisem dokončala domače naloge ... Nimam motivacije. Ampak do jutra bo nekaj nastalo, vem da bo.

Alora ... Ravnokar sem poslala sms Nicku: "Text me when you'll be downstairs." Zamuja že 5 min. Zdi se mi, da zaradi včerajšnjega vina. Ampak kdo bi mu zameril, saj je sobota. Čakam ga, da greva do mojega avta (ki je parkiran nekaj minut hoje stran) in potem pobereva še Mario in Nino. Nino sem spoznala pred nekaj dnevi, je fotografinja danskega rodu, ki se je preselila v Prago zaradi projektov. Pri živalskem vrtu me čaka še Jana iz Argentine, vendar se danes ne bom mogla dobiti z njo. Moj krog se veča, kmalu v avtomobilu ne bo več prostora, da bi šli lahko vsi z mano na izlet čez vikend.

Torej ... Že kar nekaj časa sem v Pragi in pridno obiskujem filmsko akademijo. Pouk imamo običajno od 8h zjutraj do 10h zvečer, lukenj praktično ni. 5 min med predmeti in to je to. Čas za kosilo? Ne.

 

Ahoj, jak se máte?

Tako, končno sem si vzela nekaj časa, da se javim tudi na blogu :) Tole je moje prvo javljanje, upam seveda da pride še kako - mislim da to ne bo problem, zdaj imam malo več časa, saj tukaj skoraj nikogar še ne poznam. Dejansko drži trditev, da si v milijonskem mestu še bolj sam kot pa v kakšni mali vasi. Ampak upam da to ne bo dolgo ostalo tako. No, v naslednjih dneh se bo zadeva spremenila definitivno!

Syndicate content