Razstava> Matej Košir: Kaj ima umetnost s tem, Galerija Škuc

7. september - 1. oktober 2010

Galerija Škuc
Matej Košir: KAJ IMA UMETNOST S TEM?

Matej Košir je v kontekstu svoje umetniške prakse prepoznaven predvsem po tem, da v svojih umetniških delih poskuša preizpraševati vzvode umetnostnega sistema in njihovo vlogo v percepciji umetniškega dela. V projektih Museum, Masterpiece in ArtHistory se je osredotočil predvsem na manipulacijo informacij in vizualnih podob, ki krojijo predstavo o umetnosti. Kot je v spremnem besedilu o projektu ArtHistory zapisala Maja Škerbot, gre za podobe, ki so imele pomembno vlogo propagandista, ustvarjalca zgodovinskih ikon ter tvorca politične in ekonomske moči predvsem pred pojavom množičnih medijev, ko so bili umetniki tisti, ki so v nesmrtnost ovekovečili zmagovalce, pa četudi mnogokrat le za krajši čas. Prav to pa je mogoče aplicirati tudi na sodobno umetnost in problematiko vzpostavljanja figur moči oziroma tistih, ki odločajo v kontekstu umetnostnega sistema in trga ter s tem kanonizirajo zgodovino umetnosti. V projektu David® je Matej Košir poskušal umetniško delo pripeljati do skrajne meje in ga predstaviti v najbolj surovi predstavni obliki – kot tržni artikel. Vsekakor vse to gotovo sproža razmislek o nezmožnosti izvirnega doživljanja in sprejemanja znamenitih umetniških del, ki so v poplavi sodobne ikonografije in metadiskurzov neskončnokrat reproducirana in kolažirana z drugimi tipi podob in pomenov.

Razstava Kaj ima umetnost s tem? je nekakšna analiza Koširjevih projektov in razmišljanj o vlogah, ki jih zavzema umetniško delo. Ne gre več toliko za razkritje teoretskega ali umetnostnozgodovinskega okvirja, direktne aplikacije na umetnostni trg ali percepcije umetniškega dela znotraj ali zunaj muzejsko galerijskega konteksta, temveč predvsem za izpostavitev posledic kontekstualizacije umetniškega dela in njegovo pozicioniranje glede na različne družbene paradigme. V okviru razstave Kaj ima umetnost s tem? umetniško delo zavzame vlogo statusnega simbola ali investicije, zabave, dekorja, terapije in družbenega akta. Po svoje je razstava tudi zrcalo umetnikovega zavedanja in preizpraševanja o tem, ali lahko umetnik konsistentno in relevantno kritizira umetnostni sistem, znotraj katerega deluje, ne da bi upošteval njegove mehanizme. Zato bo razstava poskušala opozoriti tudi na vse večje število institucij, ki so prisiljene prilagajati programe smernicam kulturne politike ali zahtevam umetnostnega trga. Vprašljiva pa je tudi kategorizacija institucij, ki so dolžne kakovost svojih programov dokazovati in legitimizirati z medijskimi odzivi, številom programskih enot in številom obiskovalcev. Razstava ne kaže le vsebinskih premikov Koširjeve umetniške prakse, ampak odpira tudi povsem nove formalne aspekte. Če so pretekli Koširjevi projekti temeljili predvsem na izrazu skozi medij fotografije, se umetnik tokrat temu odpoveduje in išče nove možnosti izraza skozi idejo, objekt in zvok.

Minimalne umetnikove intervencije v razstavni prostor Galerije Škuc odražajo njegov trenutni odnosa do vprašanj, s katerimi se je soočal v preteklih projektih. Po svoje gre za samorefleksijo in iskanje lastne pozicije v sistemu, v katerem deluje. V največji meri pa gre predvsem za nenehno raziskovanje razmerij, ki se vzpostavljajo med umetniškim delom in političnimi, ekonomskimi ter kulturnimi paradigmami.

Kustos: Tevž Logar