Zelena strela v Sloveniji in jaz odhajam v Afriko ...

Toreeej ... Končno pišem obljubljeni blog ob svoji vrnitvi v Slovenijo! Sem planirala da ga napišem takoj naslednji dan, vendar je sedaj vmes vskočilo toliko stvari, da se mi že prav blede. Ampak sem si rekla da ga še vseeno napišem ta teden, ker potem odhajam v daljne dežele in se nikoli ne ve, če ga bom sploh kdaj napisala ... Okej, pustimo pesimizem :)

Torej, vrnitev iz Prage ... Ja, odločila sem se za "gverila varianto". In sicer po ugotovitvi, da mi je preteklo tehnično dovoljenje in da avto ni več registriran in zavarovan, sem se odločila da vseeno odidem v Slovenijo in sicer da kar "pofejkam" tablice in samo pičim teh 700 km pa bomo videli kaj bo. Ura je bila 23:00, usedla sem se v avto in samo gas! Čakalo me je dobrih 10 ur vožnje, ker sem vozila počasneje saj sem poleg vsega imela tudi samo letne gume, sneg pa je že začel naletavati tako da si nisem želela kakšnega "letečega avtomobila".

Vožnja je šla ok, bila sem zelo zelo utrujena, saj sem se kar nenadoma odločila da bom šla domov in sem torej še isti dan na polno pakirala in pospravljala stanovanje, ob 11h zvečer pa sem že vozila proti Sloveniji. Okrog 9h zjutraj sem prispela na domače dvorišče in pozvonila. Odprl mi je presenečen oče, nič mu ni bilo jasno, tam je stal moj zeleni avto - ljubkovalno "zelena strela". Bil je brez besed, jaz pa sem mu samo izročila ključe: "Evo, tukaj imaš avto, jaz grem spat." In sem zaspala.

Ko sem se zbudila sem šla še enkrat pogledati avto in se ponovno nasmejala moji kartonasti tablici, prav dobro sem jo zadela! In zelo veliko srečo sem imela, da me niso ustavili policaji, sicer bi bilo kar divje. Avto je bil tisti teden še v evidenci ukradenih vozil, nisem imela prometne, nisem imela zimskih gum, nisem imela tablic, tehnično je preteklo, registracija in zavarovanje tudi ... Sploh ne vem kje bi policaj začel pisati kazen, pomoje bi se kar razkomotil v pisarni in si vzel kak dan ali dva da mi napiše seznam.

Ampak vse je ok, moje pozitivno razmišljanje je očitno pomagalo. Princip: "Just do it," očitno deluje! Priporočam!

Celo pot do Slovenije sem tudi posnela, kamero sem prilepila na sovoznikov sedež, tako da je pridno snemala med mojo vožnjo. Vsake toliko sem se ustavila in izpraznila kartico, potem pa akcija naprej. Iz tega bo nastala zanimiva inštalacija, ki bo tudi na razstavi ta torek na šoli. Tule je povezava do facebook dogodka, če boste imeli čas in bi si radi pogledali letošnjo produkcijo: http://www.facebook.com/events/224359510977455/
Z moje strani bo na ogled ta inštalacija, ki jo delava skupaj z Marijo Lavro Potočnik, in pa kratki dokumentarec iz Benetk z naslovom Angelina. Kaj več jaz letos žal ne razstavljam, saj sem se posvečala predvsem Pragi, je pa ostalih kar nekaj zadevic, fotk, videa, animacij ... Tako da bo pomoje kar zanimivo.

Takoj po razstavi pa jaz odhajam iz Evrope na staro celino. V Budimpešti štartam in potujem najprej do Gibraltarja, potem pa čez Maroko, Zahodno Saharo, Mavretanijo, Senegal, Mali in končam v Bissau-Guinei. Vračam se tudi čez Gambijo, tako da bo prav pestro. Namen tokratnega potovanja? To kar najbolj ljubim - snemanje! Tokrat snemam zanimiv rally za Travel Channel: Budapes-Bamako, The Great African Run (tule je več info: http://www.budapestbamako.org/en).

Lahko vam povem nekaj insiderskih informacij, in sicer bo letošnji rally še posebej zanimiv, ker so se trije norvežani odločili, da bodo prepotovali to zanimivo in hkrati zalo zahtevno pot kar z VESPAMI! Ja, čisto noro, ampak totalno zanimivo! No, tako da so se pri Travel Chanellu odločili da bo rdeča nit oddaj njihova zgodba kar pomeni da jih bom 24 ur na dan krila in jim s spremljevaljnim kombijem tudi sledila - jaz v vlogi kamermana seveda. Zelo, zelo se že veselim ampak hkrati se mi zdaj tudi malo meša od vseh priprav, v ponedeljek se moram še cepti za rumeno mrzlico pa dobiti tablete proti malariji pa še milijon enih zadev je treba urediti, ker če kaj pozabim mi tam nič ne bo pomagalo ... Oprema je že pripravljena, samo še "življenjske potrebščine" nimam še čisto nič nabrano na kupu, kar me malo skrbi saj se datum strašansko hitro prebližuje, sredi Afrike pa tudi ne morem preživeti samo s kamero v roki ... No, bomo videli. Javljala se bom verjetno bolj malo, tako da se vidimo potem sredi februarja, ko se vrnem.

Na razstavi lahko še kako rečemo, potem pa adijo Evropa!

No, grem zdaj naprej pripravljat stvari ... Lahkonoč :*

Aja, kaj bi bil blog brez slikce - takole pa izgleda primer moje kartonske tablice. Vi povejte, če sem jo kaj zadela :)