Zapustila Singapur, novim zmagam naproti!

Danes sem prispela v rodno Slovenijo. Še prej sem se seveda ustavila v Dubaju, potem pa priletela v Benetke. Povezava Singapur-Ljubljana? Seveda nemogoče, Slovenija tako ali tako nima nobenih pametnih letalskih povezav.

Sem pa vesela, da sem tokrat izpustila Šrilanko, ker to pa je bilo že preveč. Tri letala, vsak po dobrih 8 ur, jaz pa ne morem spati v zraku ... Too much!

Ampak sedaj sem doma in je vse ok, počasi prihajam k sebi in se poskušam navajati na uro. Pravzaprav sem potovala v preteklost, nazaj v čas in mi ni bilo jasno kater dan je danes, prepričana sem bila da smo 9. pa je bilo v resnici 10. ... Nič več mi ni jasno! Ampak počasi bo, še malo!

Otvoritev razstave je bila fenomenalna, že dolgo nisem bila na kakšni podobni otvoritvi. Eminentni gostje in veliko obiskovalcev - kaj lepšega si še umetnik želi! Vzdušje super, same pohvale in vzpodbudne besede, ponudbe in povpraševanje ... In moja vrata v vsem njihovem sijaju, ha!

Slikce z otvoritve si lahko pogledate na moji uradni spletni strani (seveda so bile online še isti dan - skrbim za ažurnost): http://valeriewolfgang.com/2012/08/07/singapore-tropical-lab-opening-of-...

Za vse, ki pa ste zamudili razstavo pa sem posnela in naredila kratek "trailer", v katerem si lahko ustvarite okvirno sliko moje video inštalacije. Vse si lahko ogledate na tej povezavi: http://valeriewolfgang.com/2012/08/10/trailer-freedom-2-0-video-installa...

Zelo težko je bilo snemati na otvoritvi, ker so me vsi vlekli na vse strani in izvajali neskončne debate in filozofije. Prav zanimivo je bilo poslušati kaj vse so obiskovalci začutili ob mojem delu in res sem bila ponosna, da sem zadela žebljico na glavico. Vse je bilo točno tako kot sem si zamislila. Popolno.

V mojih mislih še vedno premlevam tale Singapur in moram priznati, da še kar ne dojamem kaj se je pravkar zgodilo in kje vse sem bila in kaj vse sem počela.

Na splošno vtisi Singapurja:
- pekoča hrana (TO POUDARJAM),
- izredno visoke stavbe (čez 50 nadstropij),
- veseli in srečni ljudje, optimisti,
- najbolj divja in zanimiva arhitektura,
- zanimiva filozofija singapurcev,
- država in mesto v enem,
- visoka razvitost,
- velika podpora umetnosti,
- zelo težko uloviti taksi, kljub temu da jih je veliko,
- nenavadno sadje in zelenjava (banana je edino kar sem prepoznala),
- kljub temu da je Singapur otok, večina ljudi ne zna plavati,
- nobenega rasizma ali homofobije,
- spodbujanje drugačnosti,
- stroge kazni za onesnaževanje (če vržeš čigumi na tla je kazen 1000 dolarjev),
- vozijo po drugi strani kot mi,
- govorijo angleško (uradni jezik),
- veliko je muslimanov in budistov,
- nikjer nimajo starih spomenikov, zanima jih samo sedanjost in prihodnost ...

Singapur je izredno zanimiva država in o njej bi lahko še veliko napisala. Pa bom raje pustila za drugič. Povzamem lahko samo še to, da kljub temu da lahko o njej govorim samo pozitivno, v njej (verjetno) ne bi živela. Zakaj? Enak problem kot pri Pragi - premalo narave, kjer se lahko nafilam z energijo. V naravi se počutim svobodno - to nas pripelje nazaj do moje inštalacije, več o njej pa v trailerju na moji uradni strani.

Se še kaj javim na blog, zdaj pa grem počivat!
Valerija