Prvič po dveh mesecih spet spim na postelji

Magnifique! Fantastique! Ou, yeah! Po dveh mesecih sem končno začutila nekaj udobja. Naredila sem totalen make over stanovanja in si izborila zasluženo udobje!

Cimra se je včeraj ob 9:00 preselila v Egipt (do konca leta), tako da mi je prepustila celotno stanovanje. Menda bo vsak teden na obisk prišel en njen prijatelj da bo zalil rože. Sem rekla da jih lahko zalivam jaz, pa je rekla da si jih on zelo želi - seveda takoj vem kam pes taco moli, Valerija bo očitno pod strogim nadzorom. Gledam naokoli kje so kakšne kamere, en kipec papige ima sumljive oči, zagotovo je skrito nekaj v njem. No, to je rešeno, zdaj je okoli njega ovita vrečka za smeti. Cenzura!

Prva stvar ki sem jo včeraj naredila, je bila kraja cimrinega jogija. Priznam. Ampak jaz sem imela neko staro leseno skrinjo na kateri je bilo 2cm pence, kot da bi imela pogrnjen samo armafleks. In na tem sem mogla spati te dva meseca. No, zdaj pa sem si izborila njen jogi in tudi ugotovila da je pravzaprav celo ortopedski, tako da sem danes spala kot na oblaku!

Seveda je bilo treba skriti sledi kraje, tako da sem v njeno posteljo natlačila vse deke in povštre ki sem jih našla po stanovanju, tako da od daleč zgleda lepa postlana postelja. Upam samo, da se tisti dečko ne usede nanjo, sicer bo zgrmel direktno na letvice. Ha, past!

Druga stvar, ki sem jo naredila včeraj je bilo sesanje. Iz shrambe sem privlekla sesalec, ki ga očitno ni nihče uporabljal več kot dve leti. Presesala sem celotno stanovanje in odkrila toliko prahu, da sem se kar prijela za glavo. V hiši sem naredila prepih, da se je izkadila stara energija in naredila prostor za novo. Prižgala sem svečke in tudi malo predimila, da so šle stare vonjave ven. Sedaj je totalno sveže in novo, kot da preteklost sploh ne bi obstajala.

Potem sem si skuhala fantastično kosilo in poslušala glasbo, zvoki Debussyja mi še vedno odmevajo v glavi, še vedno slišim lahne zvoke klavirja in dramatične premore, ki so me ponovno nahranili z optimizmom in srečo. Natočila sem si vročo vodo v banjo in jo napolnila s sivkinim šamponom, tako da je celotno stanovanje zadišalo kot Provansa. Natočila sem si kozarec odličnega Cabernet Sauvignona in se potopila v mehurčke. Oh. Pod vodo so zvoki klavirja utihnili in sem poslušala samo svoje dihanje. Ugotovila sem, da sem zadji teden preplitko dihala in da moram spet začeti dihati s polnimi pljuči. Vdih. Izdih. Še globlje. Vdih. Izdih. Tako, ja.

Zaradi zadnjih neprijetnih dogodkov z nogo in avtom sem svojo pozornost malo odmaknila od sebe. Pozabila sem poslušati svojo lastno bit. Ampak zdaj sem se resetirala in sem spet stara Valerija. Vesela. Pomirjena. In zadovoljna.

Iz vode sem se spet dvignila na površje in za nekaj časa zaprla oči. Misli v moji glavi so utihnile. Bila sem tam, ne vem koliko časa, preprosto sem se zlila s svetom. Nato sem si na obraz nanesla hladno obrazno masko, ki mi je sprostila obrazne mišice in pričarala zanimiv kontrasten pobčutek, ki se je mešal z vročo vodo. Hladno-vroče. Začutila sem kako se občutki prelivajo po celem telesu. Naredila sem še zadnji požirek in se počasi dvignila in zavila v kopalni plašč. Na posteljo sem že prej dala svežo posteljnino, tako da sem se potem popolnoma potopila v mehek jogi in vonj sveže oprane posteljnine, vse skupaj me je kar začaralo in sem popolnoma odplavala v tretje svetove.

Danes sem spala malo dlje kot običajno, preprosto nisem hotela zapustiti tako udobne postelje, kljub temu da sem bila psihično že popolnoma budna. Prvič sem res začutila kako velika razlika je to za moj hrbet in celotno telo. Tudi moj um je sedaj bolj spočit in umirjen. Res je pomembna izbira ležišča!

Naredila sem si okusno nedeljsko kosilo in se še malo razvajala. Malo sem šla pretegnit noge in poskusila narediti nekaj lepih slik z mojim pokvarjenim analognim fotoaparatom, vendar nisem prepričana, če bo kaj uspelo. No, bomo videli, v tem je čar analogne fotografije! It's not cheap, fast and easy. You have to wait and you never know what to expect. I call it life. Tu mi manjka samo še temnica ...

Zdaj se počutim veliko bolje, ker sem celotno stanovanje preuredila po mojem okusu. V sobi prevladuje oddtenek rdeče barve, ki je moja najljubša, poleg tega pa me vsakič znova spomni na to, da moram poslušati predvsem sebe. Kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico nisem veliko spreminjala kar se tiče pohištva, sem pa spremenila določene razporeditve predmetov in ostalih funkcionalnih stvari. Zdaj mi je bolj logično vse skupaj. In seveda prijetnejše.

Prej jutrišnjim divjim ponedeljkom bom še malo počivala, na meniju imam še en francoski film, ki se ga bom zdaj lotila gledati. Potem pa še nekaj thai jija za lahkonoč in se nori teden lahko začne!

C'est la vie!