Na vrhu sveta

Tudi danes bom kratka, ker so pač zadnji dnevi toliko natempirani, ker je otvoritev razstave praktično pojutrišnjem, še vedno pa nisem vsega končala. In šele jutri pridejo tehniki in šele jutri mi lahko sploh premaknejo zidove tako kot sem zahtevala, ker je sedaj postavitev galerije malo drugačna, jaz pa sem želela specifično postavitev. Tako da lahko šele jutri zaključim z inštalacijo. Video je k sreči končan, danes sem delala testna predvajanja. Moram jutri še malo zgruntat glede projektorja, ker je zelo slaba slika, ni mi preveč všeč, pomoje bo treba zamenjati žarnico.

Danes po zajtrku sem šibala v studio in in najprej še enkrat prebarvala moja lesena "varnostna letališka vrata" potem sem se lotila urejanja zvoka + eksportiranja. Malo sem imela probleme z elektriko, ker so tukaj druge vtičnice, tehniki pa so mi včeraj po nesreči dali "evropske" napajalne kable. Ampak nisem se dala motit - po dolgem iskanju adapterjev ali alternative sem preprosto zabila evropsko vtičnico v singapursko in je delalo. Najprej je naredilo BZZZZ BZZZZZZ in se malo zatreslo, nato pa je delalo kot urca! To je torej urejeno.

Ves čas se tuširam tukaj, se mi zdi da mi že kakšna plast kože manjka, ampak je preprosto preveč soparno + ves čas nekaj pacam in šravfam, žagam, brusim ... Cela sem umazana ves čas. Tako da vsako jutro tovorim dodatna oblačila in se vsake toliko preoblečem. Potem pa šibam nazaj pod tuš. Noge me že precej bolijo, musklfibr čutim po celem telesu. Tudi v možganu!

Moram počasi nehati s svojo prijaznostjo, ker sem danes zapravila kar nekaj ur in pomagala drugim z barvanjem ipd, ko so videli da znam prijeti za orodje, so takoj letali vsi okoli mene in mi tlačili bormašino in čopiče v roko, seveda sem jim nesebično pomagala. Ampak se na ta način še bolj utrudila, sploh pa svojega dela nisem še dokončala - medtem ko so ostali že v večini. Vedno je tako: ponudiš prst, vzamejo ti roko. Ampak kaj morem, nežna prijazna duša ... Bo treba mogoče naslednjič več sebičnosti, ne vem, očitno je to pomemben faktor v umetnosti. Bomo videli. No, vseeno verjamem da se dobro vrača z dobrim in da to kar seješ tudi žanješ.

In nekako drži. Ko sem bila že malo preveč utrujena od dela v studiu, sem se odločila da odidem v China Town in se malo sprostim. Po nekaj urah sem se vrnila v studio in pojedla še en pekoč obrok, potem pa je prišlo do naključja da mi je danes spet nekdo zrihtal karto za bazen "infinity pool" na vrhu zelo visokega hotela, ki ima 6 zvezdic in seveda sem takoj odšla tja. Najlepši del dneva preživet "na vrhu sveta", sama relaksacija in mir, nikoli si nisem mislila da bom tukaj ... Pa poglejte kam nas pripelje življenje ... Life is random.

Dodajam nekaj slik, prejšnjič sem jih dala premalo se mi zdi. Skratka - dobro se vrača z dobrim, dokaz, uživala sem na polno! C'est la vie!

Slikce so spodaj, naj one govorijo namesto mene, jaz tonem v še ene hitre sanje potem pa akcija!

Imejte se fantastično, tako kot se imam jaz :*