Ko ti v šoli vzamejo mobilni telefon ...

Danes se je dan spet začel pred sončnim vzhodom. A lahko tehnično temu sploh rečemo dan? V popolni temi sem tekla na tram in ga spet za las ujela. Pred faks sem prišla celo 10 min prezgodaj in seveda nikjer ni bilo nokogar, zato sem malo morala še počakati na vlagi in mrazu. Malo se je že začelo daniti, vendar temu še ne bi morala reči vzhod. Zarja?

Skratka, deset minut je minilo, so nas spustili noter, na mizi so nas pričakali jaffa piškoti in sok (piškoti so takoj čudežno izginili), američani so trdili da to niso original jaffa piškoti. Halo, na češkem smo, kaj pa so pričakovali?? No ja, danes so nas malo pogostili, ker so se morali považiti s pomembnimi gosti, ki so nas spet obiskali.

Najprej so nam seveda pobrali mobilne telefone. Na mizo sem morala dati vse moje tri igračke (en telefon s slovensko kartico, en telefon s češko kartico in iPod), čisto normalno mi je že da imam celo kilo telefonov. Tokrat je bil izgovor, da nočejo da slučajno fotkamo kak ekran ker delajo v studiju postprodukcijo za nov projekt Georgea Lucasa, ker bi bile štale da pride kaka fotka na Facebook še preden zadeva uradno pride ven. Ne vem če bi se George Lucas kaj sekiral, to bi bila celo dobra reklama zanj ... Ampak ok, naj to še ostane skrivnost! Preseneča me da je George dejansko preživel v Pragi 3 leta s simfoničnim orkestrom samo zato da je naredil soundtrack. Nisem vedela da traja tako dolgo. Vedno zanemarjam zvočno podobo filma, čeprav vem da je na koncu celo 70% izdelka. Glasba ima gromozanski efekt. In ja, Praga je menda prava meka za Los Angeles in ameriški trg, ravno zaradi časovne razlike. Medtem ko tukaj pridno cel dan delajo, zvečer pošljejo v LA in tam se ravno zbudijo in že takoj lahko pregledajo rezultate in sporočijo odziv, nato pa pridni čehi nadaljujejo ko američani spijo. Same skrivnosti odkrivam in jih pridno beležim v svoj spomin. Od kamere do režije do postprodukcije, glasbe ... Med drugim sem celo prvič v življenju slišala da je od Amsterdama do New Yorka pod morjem speljan kabel za internet, da imamo lahko povezavo z zahodom. Res nisem nikoli razmišljala kako to da imamo povezavo z ameriko, zdelo se mi je popolnoma logično ... Ampak zdaj ko si dejansko predstavljam ta dolg kabel, sem pa zelo navdušena! A kdo čuva ta kabel? Kaj če ti je en dan dolgčas in greš tja in ga prerežeš? Konec sveta!

No, malo fantaziranja ... Med poukom mi je kdaj malo dolgčas (sploh ko razpravljajo na dolgo in široko o kemiji in razvijanju filmskega traku - halo, jaz sem digitalni človek!) in potem malo fantaziram, tako kot naprimer o tem internetnem kablu. Ampak ok, bolje to kot pa da bi imela prazno glavo. Vsaj tolažim se s tem, ha!

Skratka, George torej ni pustil da delim kako slikco iz njegovega novega projekta, danes se je dan začel lepo, pouk smo imeli samo zjutraj, popoldansko predavanje nam odpade in že vsa navdušena sem odšla domov z mislimi da je danes petek. Veselila sem se otvoritve razstave kolega fotografa in ga že skoraj poklicala kdaj točno ima danes otvoritev v galeriji pa sem tik pred tem pogledala na računalnik. Halo, danes je četrtek!! Joj, cela zmeda v glavi spet. Jutri imam torej ob 6h otvoritev ob 7h pa se že v operi začne Don Giovanni in bo treba zadevo malo uskladiti. No, verjetno bom šla po operi na otvoritev, menda se bo v poznejših urah začel celo češki dubstep, zanimiv zaključek opernega petja. Med vikendom pa me v Novi Sceni čaka predstava Nobelovega nagrajenca Elfride Jelineka: "What happened, when Nora left her husband". Morda bi lahko zraven stlačila še balet, ampak imam preveč obveznosti za faks.

Zadnje 3 dni sem bila malo prehlajena, vendar je zdaj že bolje in ne uporabljam več toliko robčkov. Včeraj me je nenapovedano obiskal cimrin prijatelj Mark, sem ravno nekaj kuhala v kuhinji in naenkrat zagledam njegov obraz, skoraj me je kap! Ima namreč ključ, tako da lahko kadarkoli pride. To mi ni preveč všeč, ampak ok, vsaj ne prihaja tako pogosto. Cimra pa je še vedno v Kairu ... Poslala mi je mail da ji zaenkrat ni preveč všeč in da je vse zelo umazano. No, upam da se ne premisli, ker je zelo zelo zelo prijetno imeti čisto svoje stanovanje v Pragi. No, z izjemo da se kdaj neumesno pojavi Mark. Ampak redko.

Danes moram toraj pre-organizirati dan, petek se mora v moji glavi spremeniti v četrtek. Ampak ni problema, imam še ogromno dela za faks, poleg tega pa moram posesati stanovanje, oprati perilo in posteljnino, pomiti kuhinjo in kopalnico ... Generalno tedensko čiščenje.

Kaj naj pa dam danes za slikco, če so nam pobrali telefone? Evo en utrinek iz živalskega vrta in ena malenkost iz faksa ... Več pa naj (zaenkrat) ostane skrivnost.