Ko se znajdeš sredi zgodbe o Harry Potterju ...

Torej ... Že kar nekaj časa sem v Pragi in pridno obiskujem filmsko akademijo. Pouk imamo običajno od 8h zjutraj do 10h zvečer, lukenj praktično ni. 5 min med predmeti in to je to. Čas za kosilo? Ne.

Zbujam se ob 7h zjutraj in hitim na tram, ki me k sreči pripelje skoraj pred šolo. Tram imam dokaj blizu, nekaj ulic stran, malo po hribčku in že sem tam. Opažam, da je Praga mesto psov. Povsod so. Ampak ne potepuški. Z Mario in Nickom smo malo pogooglali in ugotovili, da je v Pragi registriranih več psov, kot je prebivalcev Islandije. Ja, ta podatek lahko potrdim, na vsakem koraku je pes. Sploh zjutraj, ko hitijo na jutranje uriniranje. Kdaj seveda vidim tudi kak iztrebek, ki mi prekriža pot in pazljivo nadaljujem svojo pot do trama.

Tram ... No, naročila sem mesečno pred dobrim tednom. Še vedno je nimam. Ampak se vozim kar zastonj. In razmišljam o tem, da naslednji mesec ne bom napolnila vozovnice, ampak bom šla kar "na šverc". In kaj če me dobijo? Bom se poskusila delati neumno turistko, morda mi uspe.

Torej, šola ... Uh, že dolgo nisem imela tako težke torbe. Kupiti sem morala veliko učbenikov in zvezkov, nekateri profesorji so izjemno strogi in imajo nenormalne zahteve. Ampak ok, jih po drugi strani tudi razumem. Včeraj ob 9h zvečer smo imeli zadnje predavanje pri profesorici, ki me jo je kar malo strah. Predava nam Visual Theory, kar je nekakšna likovna teorija, vendar na poudarku filmskega platna. Ima tak pristop in glas, kot da bi se znašla na predavanju v zgodbi Harry Potterja. Ko smo se razdelili v skupine in delali neke dalavnice na temo estetika, je ena skupina končno ugotovila bistvo estetike in profesorica je zakričala: "One hundred points!!" In američan zraven mene mi je zašepetal v uho: "For Griffindor." To je bilo to zame, zadnja potrditev, da sem se znašla v Harry Potterju. Komaj sem zdržala do konca, nasmeh sem komaj še skrivala. Če bi ga pokazala, bi letela skozi vrata, profesorica ima namreč ničelno toleranco do nasmehov, mobitelov ipd. In ko te enkrat pošlje ven, ne smeš nikoli več na njeno predavanje. Red mora biti!

Če sem že omenila Harry Potterja ... Well, cela šola me dejansko spominja na Hogwards, šolo katero je obiskoval Potter. Na to sem pomislila že prvi dan, ko sem jo obiskala. Neskončno staro stopnišče, mogočni zidovi, kipi, velikanska vrata in stropi .. Pa profesorji, ki se trudijo govoriti z britanskim naglasom. No, nekateri.

In kako poteka moj pouk? Včeraj je ena profesorica ugotovila, da jaz malo razumem češko (verjetno zato ker sem ena redkih iz slovanske skupine jezikov) in je določila, da bom sedaj obiskovala druga predavanja, ki potekajo v češčini. Nekaj mi je razložila, v češčini seveda, in sem ji rekla "ano", kar pomeni ja v češčini in ne da bi jaz razumela, sem se zmenila z njo, da bom obiskovala tudi češki del pouka. In danes je bil moj prvi dan. Sem celo kar nekaj razumela.

Po predavanju, mi je profesorica zadala nalogo, da moram VSAK DAN pisati dnevnik V ČEŠČINI, da bom tako vadila jezik. Je rekla, da ga dam lahko samo njej za prebrati, ni treba da ga vidi še kdo. Ona mi bo potem popravila napake in mi kaj pomagala, če mi ne bo šlo. Zelo je prijazna. Organizirali so mi tudi pomoč s češčino, tako da imam dvakrat na teden ure češčine. Očitno si cela Praga želi, da bo Valerija govorila češko. Zanimivo. Nikoli - ampak res nikoli - si nisem mislila, da bom znala češko, niti pomislila nisem na to. Evo, zdaj pa je kar je.

Morda mi želijo pomagati s češčino tudi zato, ker razmišljam o magisteriju, kjer pa bo seveda treba znati obvladati češko. No, ne vem, pustimo to zaenkrat, ni še čas.

Šola je torej naporna, vendar imam fantastična predavanja, zanimivo je tudi opazovati samo dogajanje na šoli - vsi letajo s stojali, kamerami, filmskimi trakovi ... Pravi mali kaos. Ampak je zanimivo in prijetno vzdušje :)

Ogromno je američanov, sledijo jim čehi, potem pa tudi argentinci ipd. Poznam celo enega slovenca, vendar je na smeri fotografija. Ostalih slovencev ni tukaj, vsaj na režiji v mojem letniku ne.

Sem se pa spoprijateljila z enim kamermanom (študentom kamere), ki sva pozneje ugotovila, da je z zagreba, in sva se že malo pogovarjala o nekih projektih ... Morda bo nastala kakšna balkanska produkcija, nikoli se ne ve. Upam, da bom sploh imela kaj časa za večje zadeve, toliko imamo predavanj in domače naloge, da me bo pobralo. Samo šola, šola, šola, še spim bolj malo.

Veselim se vikenda, tokrat grem verjetno v živalski vrt, pa morda na Dvoržakov koncert, mi je nekdo podaril vstopnico ... We'll see.

Aja, še malo fotkic iz izleta prejšnji vikend, ko sem malo pobegnila iz Prage: http://valeriewolfgang.com/2011/09/19/i-feel-prague/

Več slik glede šole ipd. pa dodam drugič.