Drama.

Danes pisem tale blog na iPodu, zato ne bom uporabljala sumnikov.

Trenutno se nahajam v Starbucksu kjer sem si poleg kave privoscila se topel cokoladni muffin in banano. Energijska bomba, ampak pomembno za nadaljevanje dneva, bo naporno. Hkrati je to tudi moje prvo nepekoce kosilo, kar toplo pozdravljam, saj po vseh teh dneh ne zmorem vec teh grozljivo pekocih jedi. To je zal prehudo zame. Tako da danasnji muffin in banana prav polepsata moj dan!

Pravkar se je zgodilo nekaj, kar se mi zdi da moram deliti na blogu. Ne vem ce sem ze pisala glede Singapurja in kajenja? Tokrat se je ponovno izkazalo (kot v vseh razvitejsih drzavah) da ljudje pac ne kadijo. Kajenje se smatra kot razvada revnejsih, manj razvitih slojev. In nekako se strinjam - nekotin je seveda nekaksno masilo, recimo temu droga in z njim v krvi pac preprosto nismo 100% prisebni. Z nikotinom tudi zacasno skrijemo nase skrbi in zivce, nekako tako kot alkohol. Nikotin v mozganih zbudi obcutek (zacasne) srece in v razvitejsih drzavah se ljudje zavedajo da obstajajo tudi drugi nacini kako to doseci - brez da v telo vnasas nepotrebne nevarne snovi, ki so v cigaretu poleg nikotina, ki so seveda zelo skodljive tudi za okolico. In taka sreca seveda traja mnogo dlje, kot pa samo ena strupena cigareta.

Danes sem prvic videla, da je nekdo prizgal cigareto. Zgodilo se je pred nekaj minutami. Sedela sem tukaj, kjer sem se vedno in zacela s pitjem kave. Natanceje lahko opisem ta prostor kot zunanja tarasa. Mize so pravzaprav ob plocniku na cesti, vse skupaj je zunaj na odprtem, ni sten ali stropa, samo nekaj dreves. No, za mojo sosednjo mizo si neka punca prizge cigareto. Sem bila prav presenecena, ker ze tako dolgo nisem videla nobenega cigareta. Ko je naredila prvi dim, se je naenkrat zacel pravi spektakel! Za drugo mizo je vstala neka zenska in se zacela dreti: MORILKA, UBIJAS NAS!! uspelo ji je pregnati kadilko na drugo stran ceste in se drla za njo: MORILKA, VSE OKOLI SEBE ZASTRUPLJAS! A IMAS DOVOLJ DENARJA DA BOS VSEM NAM PLACALA ZDRAVLJENJE ZA RAKA?! POGLEJ KAKO SI MLADA PA ZE POCASI PROPADAS!! KAKO SI LAHKO TAKO NEUMNA?! MORILKA!!!

In se je nadaljevala. Kadilka se je hitro oddaljevala, ugasnila je cigareto in osramoceno zbezala stran. Kaj takega se nisem dozivela!

Ampak mi je res dalo misliti. Mocna izkusnja. In nekako se strinjam z zensko, ceprav se mi zdi da je pretiravala z ostrimi besedami.

Med dvajsetimi mladimi umetniki (pravzaprav jih je umes tudi nekaj starejsih) nihce ne kadi, kar se mi zdi izredno zanimivo, saj sem vajena da v sloveniji zal se vedno veliko ljudi posega po tobaku. Ampak sem vesela da se trendi spremi jajo in da ni vec moderno biti umetnik s cigareto. Sploh mi je vsec to da se ves cas druzimo v galerijah in po ostalih prostorih, ne da bi konstantno morali hodit nekam "na cik"' kar mi - iskreno receno - gre v sloveniji ze malo na zivce. Ce rabis odmor, povej in se malo razgibaj, ne pa takoj prijeti za vzigalnik. Bolezen!

Singapur me torej navdusuje z vseh strani, rada grem kdaj v razvitejse drzave in tako lahko na naso malo slovenijo pogledam se z druge perspektive. In se nasmejim kako so nekateri ljudje slepo prepricani da so najpametnejsi. It always makes me laugh.

Ampak pustimo podrobnosti ...

Kaj se je dogajalo pred tem dogodkom? Uh, bom poskusila cim bolj na kratko. Zjutraj sem se odlocila da bom kupila les in zgradila "lesena vrata" o katerih sem vam mislim da ze govorila. Uspelo mi je nqjti zago, kjer rezejo les na metre. Potem pa mi je uspelo prepricati delavca da mi je ta les odpeljal tudi do studia, ker je zelo tezek in ga sama pravzaprav sploh ne morem dvigniti. Ja, vedno rada zakompliciram stvari!

V studiu sem ugotovila da ne bom mogla nesti vrat cez vrata, ker bom naredila malo vecjo zadevo, tako da sem prepricala nekaj asistentov da mi nesejo vse skupaj kar v galerijo in jih bom tam zgradila. Dobila sem se z direktorjem in ga uspela prepricati, kljub njegovi aroganci (kar nekako razumen, gre za starejsega gospoda, americana, kuratorja zelo znanih galerij v ZDA in Evropi). Kadar pride do taksnih stvari se ne dam prevec motit - ne zanima me kaksen status ima clovek, zaradi mene ce je predsednik sveta, ko gre za umetnost in ustvarjalni proces je moj edini fokus moje delo. In uspelo mi je predcasno priti v galerijo kjer je sedaj shranjen moj les iz katerega bom gradila svojo instalacijo. Kupit moram se belo barvo, nekaj zic in stekar, moram zvezat eno policijsko luc itd ne bom nadaljevala, boste videli koncni izdelek 7. avgusta na otvoritvi (bom tudi posnela za tiste ki vas ne bo v Singapur). Iscem tudi bodeco zico po celi drzavi. Zelo je tezko ker je prepovedana. Kontaktirala sem ze ministra za obrambo in morda mi uspe dobiti kak meter ali dva, zaenkrat so moja prizadevanja na pravi poti, upam samo da jo dobim pravocasno.

Danes sem organizirala tudi avdicijo, ker potrebujem enega freestyle plesalca za moj video in med vsemi kandidati sem izbrala enega cudovitega mladega gospodica, ki me je navdusil s svojim ekspresivnim plesnim izrazanjem. Dobila sem kar kurjo polt, navdusena!

Moram urediti svoj produkcijski nacrt, kar veliko sem si zastavila ponovno, ampak nacrtujem da bo vse tako kot sem si zamislila in zaenkrat gre vse po planu - razen bodece zice.

Jutri nacrtujem da bom posnela Singapur iz zraka, upam da ne bo dezevalo, ker bi rada imela cim bolj ciste posnetke. Kaj me je do zdaj naucil singapur? There's no limits if you really believe in yourself. Hvala vsem za cudovito podporo, pomeni mi izredno veliko in mi vliva novih umetniskih moci za moje ustvarjanje.

Zdaj pa akcija!!