Denar, denar, sveta vladar!

AAAAAAAAAAAA!!!
Ja, krik.

No ja, ni tako hudo, haha!
Danes sem si - po dolgem času garanja in varčevanja denarja - želela kupiti karto za Los Angeles. In ko že vse preračunam, najdem primerne strani, sem v postopku vseh rezervacij, računanja, kalkuliranja, prilagajanja, onegavljanja ... Ugotovim, da sem nekaj totalno pomešala pri nakazilu denarja. Nekako mi je ratalo sama sebi nakazati na Visa kartico in tega denarja zdaj ni nikjer več! Kot da bi izpuhtel v zrak, halo!? Kličem takoj na banko, govorim s prvo uslužbenko, pogovor teče, zaključiva, prekinem ... In nič mi ni bilo jasno. Ponižna kličem še enkrat, dobim drugo uslužbenko, se pomenim in z vsem kupom informacij mi je bilo na koncu še manj jasno. Torej nič od nič. KJE JE MOJ DENAR?! To je vse kar mi je ostalo v glavi. Uprašala sem obe konkretno to vprašanje ampak sta mi po parih minutah govorjenja povedali popolnoma nič. Ja.
Dobro, ni problema, se oglasim jutri in se zmenimo na štiri oči. Karte na mizo.

Včasih si želim, da bi imela osebnega menedžerja ali nekaj takega. Upam, da ga bom kdaj imela, drugače se mi bo od vseh podatkov zmešalo.

In ja, to je potem to - s takimi bedastočami si polnim glavo in potem zmanjkuje prostora za ideje, kreativo ... Danes sem bila na eni zanimivi razstavi. Ilustracije vran in strupenih mušnjic. Dogovorila sem se z ilustratorko, da bom jaz napisala nekaj poezije na te ilustracije in se jih mogoče v kompletu izda. Takoj sem dobila navdih, ko sem jih zagledala! Pa še danes so me bančni uslužbenci pripeljali do tega, da jih vidim samo še kot vrane. Temne, samo obrisi senc. No, saj vem da niso oni nič krivi, me pa špikajo ostri kljuni tega sistema, ki vse totalno VEDNO zakomplicirajo.

Če ne bi bilo vedno potrebno plačevati s karticami (letalske karte), bi imela ves denar doma lepo v nogavici, bank ne maram preveč. Ves ta VIRTUALNI denar ... Ni to zame. Dokler ga ne držim v rokah, mi ne pomeni nič. In dokler bodo banke kraljevale temu svetu, bom hrepenela po dobri stari nogavici polni denarja. No, ali pa prazni. Vseeno mi pomeni več, kot virtualni denar.

Denar, denar, sveta vladar ... Velikokrat slišim, da denar ni vse. Mogoče res ne, ampak je pa veliko. In vedno, ko mi nekdo to omeni, odgovorim: "Se strinjam. Ampak, če ti denar nič ne pomeni, ga daj pa meni." Seveda še nisem srečala primera, ki bi to res storil. Tako da pozivam vse, ki nimate kam dati svojega denarja oz. vam ne pomeni nič, da mi ga izročite. Obljubim vam, da bo šel v dobre roke in da bom poskrbela da bo dobro investiran!

Malo šale!

Ampak v vsaki šali je malo resnice. Kaj ti bo denar, če nimaš zdravja? Ja, to je res, ampak z denarjem si lahko plačaš zdravljenje. Kaj ti bo denar, če nisi srečen? Ja, to je res, ampak sreča verjetno ni to da ti od mraza zmrznejo prsti in da umreš od lakote ... Vedno so razlogi za in proti. Treba je ubrati sredinsko pot. Najboljše je, če imaš denarja ravno prav da si kupiš vse kar potrebuješ in ti ni treba iz dneva v dan konstantno razmišljati ali si boš drugi dan lahko kupil kaj za jesti. Da živiš za to da delaš in ne da delaš zato da lahko (pre)živiš. Če bi vsaj vsi lahko bili tako blagoslovljeni ...

Ostanimo optimisti, z nasmehom na obrazu. Konec koncev je to ena redkih stvari, ki nam še ostane, če nam zmanjka denarja ...