Danes smo bili v peklu.

Torej današnji dan ... Z eno besedo: HOT.

Vroče kot v peklu!

Ko sem že ravno pri peklu ... Danes sem bila v njem. Dobesedno. Singapurci so na svojem otoku zgradili neke vrste hrib, vzpetino katerega so celega predelali v neko nadrealistično deželo, ki naj bi simbolizirala pekel. Ko si notri, naj bi pač podoživel izkušnjo pekla in s tem so želele oblasti pokazati ljudem da če ne bodo pridni, bodo pristali v takšnem peklu :)

Najprej sem mislila, da bo to res nekaj groznega, ampak ko smo šli noter se mi je pravzaprav vse skupaj zdelo zelo absurdno-creepy-smešno, pravzaprav kot nek kič nad kičem in povsod najbolj random kipi: od živali do raznih božanstev in neumesnih skulptur. Sploh ne vem kako bi opisala, sem dodala kar foto grafivo spodaj pa si poglejte.

Notri "v peklu" so posebej za nas pripravili 3 performanse v katerih smo izvedeli več iz same zgodovine Singapurja in o njegovem nastanku in bilo je zelo zanimivo, me je nasmejalo in navdušilo! Ampak vročina in sonce sta poskrbela, da smo se topili in od nas je teklo v potokih. Tukaj je več kot 80% vlaga ves čas in vse skupaj se zdi, kot da je zunaj 60 stopinj (čeprav je le nekaj lez 30).

No, pekel je bil torej zanimiv, v njem smo preživeli kar nekaj ur, saj gre za kar veliko površino in smo si tako po performansih razgledovali naokoli. In počivali v senci.

Pred "vstopom v pekel" pa smo po zajtrku imeli "private tour of the private collection of Singapore's Modern and Contemporary Art at the Haritage Conservation Center", ki jo je vodil zanimiv umetnik Zaki Razak. Še nikoli nisem videla toliko umetniških del na enem mestu in sedaj sem šele začutila kaj je pravzaprav razlika med "modern" in "contemporary". Po ogledu privatne zbirke pa so naredili še eno zanimivo zadevo. Zaki me je poklical v sosednjo sobo kjer hranijo nekatere izdelke iz sodobnih muzejev. Peljal me je naokoli, od enega dela do drugega in mi za vsakega posebej razlagal kdo je avtor, what's it all about ... Skratka, naredil mi je privaten ogled cele zbirke. Potem pa mi je naročil da moram po 5 ljudi in njim predstaviti še enkrat vse izdelke, oni pa si morajo spet izbrati eno žrtev ... Skratka, kot neki "telefončki" in na koncu je bil point da smo drug drugega peljali po zbirki in na ta način na lastne oči videli kako je vsa naša zgodovina pravzaprav lahko zelo napačno interpretirana, ker gre iz ušesa v ušesa in se z vsako osebo, generacijo, lahko popolnoma spremeni! Zelo zanimiva izkušnnja!

Aja, še to! Med prvim delom, ogledom privatnega dela, je vse skupaj trajalo kar dolgo in medtem ko smo pridno stali in poslušali, se je zraven mene na tla zrušil američan Daniel in izgubil zavest. Uspelo nam ga je spraviti k sebi. Revež je sedel na tleh, gledal okoli in spraševal kaj se je zgodilo. Nič mu ni bilo jasno, mi pa smo bili kar prestrašeni. Potem smo mu dali vodo in poklicali taksi, zdaj počiva v svoji sobi in ga preverjamo. Gre za dehidracijo, tukaj moraš res ves čas piti vodo, sicer se popolnoma izsušiš in zrušiš, tako kot se je Daniel. Prav spomnim se jutranjega pogovora, ko sem ga spraševala če pije kaj vode (vsi ki me bolje poznate veste da vam ves čas "težim" s tem hehe) in je rekel da ni panike, da je vse ok. Sem mu rekla da ok, kot mu paše, silila ga pa res ne bom. No, pa se je izkazalo da imam vseeno prav, voda je ključen element v našem življenju! Brez flašle ne grem nikamor. Sploh v Singapurju! Evo, bom kar še en kozarec spila zdaj takoj (dajte ga še vi!) ;)

Da nadaljujem s pisanjem (sem popila vodo) ... Aja mimogrede, voda v Singapurju je zelo čista in pitna, kar me navdušuje in si tako samo napolnim flaško.

Po ogledu privatne zbirke, smo odšli do Art Foruma, kjer nas je gostila lastnica te čudovite galerije, umetnica Marjorie Chu, in nam skuhala čudovito singapursko kosilo! Predstavila nam je najnovejše zbirke in tako smo kar dolgo kramljali.

Skratka, čudovit dan, še bi pisala, pa imam še celo noč dela in priprav na jutrišnje snemanje. Bom dodala kakšne slike, če mi uspe poleg snemanja še kaj fotkati. We'll see.

Toliko zaenkrat iz daljnih dežel!

LP, V.

p.s. Tretja slikca od zgoraj navzdol: tipična singapurska sladica z zanimivim imenom Bobo ChaCha! Se mi je zdelo da moram deliti z vami to zanimivo ime :) Je kot juha, je topla, notri je kokosovo mleko in v njem "sweet potato" in mango (se mi zdi) in neki okrogli biserčki, zelo dobro!

p.p.s. Zadnja slika: večerja v studiu. Nekakšni rezanci z zelenjavo in pekočo omako iz arašidov, zelo dobro. Ampak pekoče!

Če se slike ne prikažejo dobro, si jih oglejte na tej povezavi: http://img220.imageshack.us/img220/9110/singapur3.jpg