Valerie Wolf Gang's blog

Zapustila Singapur, novim zmagam naproti!

Danes sem prispela v rodno Slovenijo. Še prej sem se seveda ustavila v Dubaju, potem pa priletela v Benetke. Povezava Singapur-Ljubljana? Seveda nemogoče, Slovenija tako ali tako nima nobenih pametnih letalskih povezav.

Sem pa vesela, da sem tokrat izpustila Šrilanko, ker to pa je bilo že preveč. Tri letala, vsak po dobrih 8 ur, jaz pa ne morem spati v zraku ... Too much!

Jutri je otvoritev!

Ne morem verjeti, da je jutri že otvoritev! Galerija modernih in sodobnih umetnosti Singapur, vav, in moje delo v njem, ne dojemam še vedno, ampak je tam. Stoji!!! Samo še pospravim in naredim nekaj malenkosti (pokrijem notranjost vrat, zvežem zvočnike v njih, pospravim okolico ...).

Na vrhu sveta

Tudi danes bom kratka, ker so pač zadnji dnevi toliko natempirani, ker je otvoritev razstave praktično pojutrišnjem, še vedno pa nisem vsega končala. In šele jutri pridejo tehniki in šele jutri mi lahko sploh premaknejo zidove tako kot sem zahtevala, ker je sedaj postavitev galerije malo drugačna, jaz pa sem želela specifično postavitev. Tako da lahko šele jutri zaključim z inštalacijo. Video je k sreči končan, danes sem delala testna predvajanja. Moram jutri še malo zgruntat glede projektorja, ker je zelo slaba slika, ni mi preveč všeč, pomoje bo treba zamenjati žarnico.

Singapur so napadli bombniki

Danes bom zelo kratka, ker komaj še gledam, še težje tipkam ker me bolijo roke od vsega dela in snemanja. Resno, v vsakem prstu na rokah imam "musklfibr", komaj še pišem tale blog.

Žuljeve roke!

Ravno prišla domov. Ojoj, a sem res uporabila to besedo? Torej popravljam: ravno prišla v hotel. Hm, morda mi je ta hotel postal že moj dom? Definitivno. Počutim se kot doma.

Vsa premočena. Zunaj je največja nevihta ever. Bliskanje, nalivi, monsuni. Divje.

In vsa zdelana. Danes je bilo pestro, komaj sem skombinirala vse, ker je prišlo toliko nenavadnih stvari umes, produkcijski načrt, ki sem ga naredila včeraj, je šel danes malo drugače. Kot vedno. Umetnost ne more biti nikoli vkalupljena v 100% natančen urnik.

Ampak ok, I'm used to it.

Misija opravljena, Singapurska mafija na moji strani

Živjo!

Spet pišem blog ... Že dolgo ne tako utrujena. Ampak hkrati vesela. Danes je spet bilo pestro. Sploh ne vem kje naj začnem!

Poskušam od začetka, upam da se bom sploh spomnila vsega.

Torej najprej zajtrk, 7:00 (doma nikoli ne vstajam tako zgodaj, morilska ura). Kosmiči, riž, jajca, zelenjava, curry ... Klasika. Vse pekoče seveda. Pogrešam kruh in sir, to bi mi trenutno zelo pasalo, ne pa čili na vrhu curryja. Ampak ok, vsaj lačna nisem.

Drama.

Danes pisem tale blog na iPodu, zato ne bom uporabljala sumnikov.

Trenutno se nahajam v Starbucksu kjer sem si poleg kave privoscila se topel cokoladni muffin in banano. Energijska bomba, ampak pomembno za nadaljevanje dneva, bo naporno. Hkrati je to tudi moje prvo nepekoce kosilo, kar toplo pozdravljam, saj po vseh teh dneh ne zmorem vec teh grozljivo pekocih jedi. To je zal prehudo zame. Tako da danasnji muffin in banana prav polepsata moj dan!

Sprostitev pod palmami

Pozdravljeni vsi prav lepo iz sončne dežele tam daleč na vzhodu!

Tukaj je že nekaj časa tema, v Sloveniji vidim da je ura 4 popoldne. Časovna razlika me še vedno cuka za rokav. Ampak nekako mi uspe ujeti vsaj za sekundo moje najbližje.

Torej današnji dan ... Ha, odločila sem se da bom danes "rebelde"! :)

Danes smo bili v peklu.

Torej današnji dan ... Z eno besedo: HOT.

Vroče kot v peklu!

Ko sem že ravno pri peklu ... Danes sem bila v njem. Dobesedno. Singapurci so na svojem otoku zgradili neke vrste hrib, vzpetino katerega so celega predelali v neko nadrealistično deželo, ki naj bi simbolizirala pekel. Ko si notri, naj bi pač podoživel izkušnjo pekla in s tem so želele oblasti pokazati ljudem da če ne bodo pridni, bodo pristali v takšnem peklu :)

Singapurska nedelja

Čeprav se nekateri sedaj šele prebujate v Sloveniji, mi že počasi lezemo proti postelji. Tukaj se mrači in nedelja se izteka. Še vedno se nisem navadila na časovno razliko, ampak je sedaj veliko lažje.

Danes smo planirali veliko stvari, pa so nas pretekli dnevi prečej izčrpali in seveda nihče ni slišal budilke zjutraj. Zamudili smo zajtrk. Kakopak!

Syndicate content