KoMiške Muhe

evo me.. končno na kavi z internetom :) mal smo se lovili, ampak zdej smo že v polnem pogonu. Komiža je kar luštno malo mestece, ampak ima tud svoje "muhe". v razsutem hotelu je hrana bl švoh, posrežba pa še bolj. zgleda, kot da še vedno živijo v jugo duhu, kjer so natakarji, kuharji, in sobarice, bolj pomembni od gostov - ne ve se, kdo je kje zaradi koga- kar je še kar smešno, ko se enkrat navadiš. včeraj sem bila v Titovi špilji, kjer se je kao skrival naš tovariš med II. svet vojno. cel otok je prepreden z rovi in vojaškimi bazami, ki se vijejo po težko prehodnem terenu polnem bodičevja in divjega rožmarina. vsake tolko zadiši po rožičih in smokvah, ki so sladke kot med, ko se enkrat dokoplješ donjih. dobro vino je težko dobiti. kakšen popust pa še težje. projekt, ki ga delava z Pilo pa je zelo zanimiv. najina tema so namreč "Komiške žene"- razvoj njihovih vlog skozi zgodovino, pa do danes, ko vladajo temu mestu- na vodilnih položajih so povsod same ženske- županja, direktorica komunale, direktorica šole, direktorica vrtca, direktorica doma za ostarele, direktorica navtičnega centra... med propadom ribolovske industrije smo našli zgodbo o ženskah, ki so prišle iz Bosne delat v tovarno sardin in se tu ustalile. ko pa je tovarna propadla, pa so počasi zavzele druge položaje in sedaj v Komiži vlada matriarhat. najin projekt bo zavzel formo eksperimentalnega dokumentarca, zvočne naracije, povezane z vizualizacijami propadle tovarne Neptun. bomo vidli, kam naju zapelje tema. v mestecu je ena fensi gostilna, ki se ji reče BAKO, imajo pa dobro vino, fesi interier in bazen z jastogi. Ampak žal previsoke cene za Bako urško :) en vaški posebneš nam je zadnjič zrecitiral Prešerna v hrvaškem jeziku in nam povedal, da je Komiža kot morska zvezda- ima osem krakov, ki te zgrabijo in ti ne pustijo oditi. če ti pa že uspe pobegniti, se pa vedno znova vračaš. :) jebene muhe! tok za enkrat od bake urške se vidimo kmalu cmok