Mijjjjawww

Včeraj sva spoznali najino čistilko. Ime ji je Daniela, stara je 44, rada posluša Georgea Michaela, všeč so ji ninini lasje in ne pije kave, ker povzroča gubice okoli oči. Potem sva se odpravili do bližnjega šoping centra na lov za kvačkanimi čevlji, ki jih nosi veliko tukajšnjih punc. Izplen je bil razočarljiv, saj so nama razložili, da so bili dotični čevlji hit lanske sezone in zategadelj letos dobavljivi samo še kot ostanki, v približnno dveh različnih barvah in velikostih, ki pa ne ustrezata najinim nožicam. Potem sva se dobili z Alexandro (ki se v resnici imenuje Ruxandra!), ki nama je razkazala likovno akademijo, na kateri je diplomiral tudi romunski kipar Brancusi (izgovori se Brankuš). Nato smo se odpeljali na naše delovno mesto. Grafit potepuških psov je že skoraj končan, saj okoliški otroci res vneto pomagajo. Tudi mimoidoči psi so ga odobravali. Na sosednjem zidu je delal grafitar iz Prage, s katerim smo se zelo hitro zaštekali. Michal Cimala je vsestranski kipar / slikar / izdelovalec inštrumentov / glasbenik in še kaj. Tudi on je bil na obisku v Romuniji iz istega razloga kot midve. Očitno sva rabile čeha, da nama razkaže Bukarešto, saj naju je peljal v žurerski predel, ki ga prej sploh nisva opazili. Šli smo v kafič Mechanical, kjer so vse stvari (mize, stoli, šank) narejene iz odpadnih delov industrijskih strojev. Mogoče je to zbirališče umetnikov, saj smo za sosednjo mizo spoznali še 2 romuna, ki se ukvarjata z režijo in dizajniranjem reklam. Skupaj smo se zablebetali do 5ih zjutraj, ko nama je Michal priredil improviziran ogled centra v romunščini in naju pospremil do doma.