Thai-2

Še dolg od prejšnjikrat. Seveda brez fotk, to ni to. Danes nekaj za pokušino. In opravičilo, glede kvalitete fotografij.

Ker je Tajska nekaj dolgih poletov stran od nas in ker iščemo poceni prevoznike, sva imela seveda hude omejitve glede prtljage. Torej, namesto pravega fotoaparata, je šel z nama star, rahlo potolčen telefon, ki dela relativno dobre fotke. Kasneje se je izkazala ta poteza za zelo dobro, da sva lahko kam vstavila tajsko sim kartico in se po normalni ceni dogovarjala z ostalimi udeleženci rezidence (šparanje je pokazalo zobe, najina telefona sta zakljenjena na simobil!!!).

Chiang Mai z bljižnega hriba

Še nekaj fotk zanimivega, predvsem javnega prometa:

To je bel (torej primestni) redcar. Takole je bilo pred gužvo, ko je izgledalo še kar komot, nato pa smo začeli pobirati potnike. V najbolj kritičnem trenutku nas je bilo  petnajst (15) in vsi niso bili ravno notri. Nazaj grede iz Bo songa smo s solzo v očeh čakali, da bi se nas kdo usmilil. Več kot eno uro čakanja in mahanja, da smo lahko zopet uživali v gužvi.

Prevoz s katerim prideš kadarkoli, kamorkoli. Praviloma za dva potnika a kakor je v Aziji v navadi, to nikakor ni zatrdno določena številka. Vozi žal povsod, tudi po avtocesti. Nikoli se ne obnaša svoji velikosti primerno. Cena dogovorna.

Tole izgleda na fotki izi. Zamisli si, da se vse (razen mene seveda) premika. In namenil sem se na drugo stran. Verjemi, da je potrebno malo vaje in poguma, da uspeš (a še vseeno nič v primerjavi s Hanojem, tam prečkajo cesto miže).

Toliko za danes.

Naslednjič več o budističnih templih, masažah in našem delu seveda.

PS: gre pa tole res počasi. Če imaš slabo povezavo in potem še tale neverjetno kompliciran vmesnik. K sreči smo v krajih kjer naj bi se ne razburjali preveč ...