VŠUM DAN 1- part trois (a.k.a. Zaključek v dobri družbi)

PREDAVANJE PRIMOŽA OBERŽANA 15.30 – 16.30

DESKA, ZVOČNIK IN PISALNI STROJ

Tekst: Len Černe

Fotografije: Tina Smrekar

V 2. Sklopu vŠUM tour de force- za sladki finiš, se nam je pridružil Primož Oberžan- najbolj znan kot karizmatični frontman skupine The Stroj – naš študentski kolektiv pa ge bolj pozna v vlogi mentorja, predavatelja, metamehanika in all around nice guy-a, s katerim smo lani orali ledino prve edicije vŠUM-a. Peter Purg in Primož Oberžan.

Letos je, by popular demand, Oberžan pristal na to, da se ponovno vkrca na vŠUM čezoceanko, in sodeč po prvih odzivih- je ideja da bi se zgradila Rube Goldberg mašina, zadela bull's eye muhaste kolektive.                                                 The Miting.                                                    Navdušenje in zagretost je občutno narasla na obeh straneh katedre, ko je Mark Bizilj predlagal zmagovalni koncept.

Nekaj hipnotičnega je v tem, ko spremljaš na videz nezdružljive elemente, ko se povezujejo, porivajo, kurijo, sproščajo, izstreljujejo v neprekinjenem (if done right) mehkem toku nepredvidljivih dejanj.

Akcija- Re-akcija = KRIZA. Popolno!

Po sestanku (opisan v –part deux-ju: ) in nepričakovanem »Evreka efektu«, je sledila še zadnja etapa vŠUM kick-off-a:  DESKA, ZVOČNIK IN PISALNI STROJ                                                         Oberžan nas je v zaključnem predavanju popeljal po glavnih etapah svojih ustvarjalnih obdobjih. URBANO PLEME (1997- 2002)- nastanek skupine The Stroj. Ritmična mašina, ki jo poganjajo telesa. MATERIJALNA GLASBA (2003- 2007)- izvajanje glasbe v cisternah, intenzivno ustvarjanje v industrijski coni Šiška. Materijalne vibracije, vpliv materijala na formacijo zvoka- vibriranje zvoka (kot bi igral v telesu kitare), ki vpliva na celotno telo in kombiniranje različnih zvokov. »Vibracije je duh materije.« KRIZA (2007): Propad The Stroj-a. Pojem Wei-ji, kitajske pismenke za besedo kriza; polarnost nevarnosti – priložnosti. KYMATIKA IN METAMEHANIKA (2007- 2012).

Primoževo predavanje se je gledalo/poslušalo kot deja vu, kot nesramežljiv pomežik Usode (v angleščini obstaja za to izraz: serenditpity), da smo našli svoj sanjski team in smo bližje inštalacijsko/performativnemu svetemu gralu. Misija je bila uspešna... krizi navkljub.