PART XXXXII H A L A S/ P R E G L E D A N I H

Preden se posvetim tokratnima izbranima filmoma, bi rada oznanila, da po novem pišem kritike še za spletno stran Ej!Kartica.

Na sledečih linkih tako najdete moj prispevek o literarnem erotičnem hitu Fifty Shades in še en paket filmskih recenzij.

204) RIO:Prijetna gledalska izkušnja.

V morju podpovprečnih filmov, se je Rio odrezal bolje kot 98% poletnih blockbusterjev. Karakterizacija je dokaj standardna- s svetlo izjemo pernatega zlikovca Nigel-a, ki oddaja morbiden vibe, ki na trenutke pljuskne preko PG ratinga.

 

205) CHARLIE ST. CLOUD: Pri naši hiši imamo dokaj radi Zac-a Effron-a. Moj brat ga ceni vse od ogleda High School Musical-a (všeč mu je glasba, OK?!), jaz in sestra pa sva mu naklonjeni vse odkar sva videli 17 Again.

Kot igralec, premore Zac posebno očarljivost, zaradi katere ga ne morem odpravit kot »še eno mladostniško faco na ekranu«. In prav zaradi tega njegovega notranjega izžarevanja, sem dokaj pristranska, ko gre za ocenjevanje njegovih vlog.

Najprej bi ga rada iskreno pohvalila- vidi se, da ga pri izbiri projektov vodijo igralski instinkti. Zac je igralec- ne pozer.

Očitno je, kaj ga je pritegnilo k filmu kot je Charlie St. Cloud, majhna, neodvisna drama o tem, kako se soočiti z izgubo najdražjih; seciranje kompleksnih odtenkov žalovanja, ter krivde, ko se protagonistu ponudi možnost, da na novo zaživi. Charlie name sicer ni napravil večjega učinka, jemljem ga bolj kot poligon Effron-ovega obetavnega kaljenja igralskih mišic.

Za fane Zac-a Effron-a.