PART XXVIII H A L A S/ P R E G L E D A N IH

161) FEMME FATALE: Čeprav sem do zadnjega oklevala s tole primerjavo… sem se vseeno odločila, da Femme Fatale postavim ob bok Lynch-evemu Mullholand Drive-u. Do obeh filmov gojim globoko spoštovanje, ne le zaradi spretnega vpletanja sanjskega sveta- ampak predvsem zaradi subtilne študije ženske psihe, ki ni ne seksistična- ne mučeniška. Tako kot sta si filma sorodna- sta si tudi popolnoma različna (če odmislimo da oba jemljeta za iztočnico kriminalno dejanje). De Palma se izogne pokroviteljstvu in moraliziranju pri nastavljanju poligona, na katerem naslovna junakinja (in prvovrstna psica) prerase svojo deviantnost. In tukaj leži največji trik: Femme Fatale; je v resnici pravljica, kjer princesa premaga zlobno čarovnico- zapakirana v fetišistični oglas pariškega podzemlja.

162) SERPICO: Scarface je zame otvoril »Al Pacino season« in globoko obžalujem da se to ni zgodilo že prej. Čeprav sem bila vedno bolj naklonjena Al-u kot Robertu (De Niru), sem bila, v preteklosti, do Pacinovega dela precej zadržana so I had a lot of catching up to do. Najprej bi rada rekla, da nisem vedela, da je Pacino uspel, relativno pozno, kot igralec. In seveda, da za seboj nima nikakršne igralske izobrazbe ali treninga- samo surov talent. V roku enega tedna, sem si ogledala večino njegovih klasik in… he just blew me away!!! Serpico temelji na resnični zgodbi policaja Franka Serpica, ki si je nakopal težave med lastnimi kolegi, ker je zavračal podkupnine. Filmu ni kaj očitat- vendar resnično težo nosi Pacino, ki junaka odigra s pravo mero humorja, šarma in ranljivosti.

163) CARLITOS WAY: Evo ga, evo ga- zmagovalca!! Moj najljubši Pacinov in De Palmin film. Film, za katerega ne najdem ustreznega superlativa. Vse klapa tako popolno, da gre človeku na jok. Film, o katerem bi se dalo napisat doktorat. Film, v katerem Pacino utelesi samo bistvo moškosti… pa čeprav je, v času snemanja, že štel 50 let! Film, ki je tako dober- da si lahko privošči, da ni bolj znan.