PART XXIII H A L A S/ P R E G L E D A N I H

Hja... kaj naj rečem?
Po dobrem mesecu neprostovoljnega molka, se končno javljam z dvojno dozo recenzij, za katere nekako upam, da me bodo vsaj delno odkupile.
...
Ne vem koliko je smiselno jokat in stokat o zasebnih težavah, zaradi česar se je letošnje akademsko leto začelo izredno šepavo... tako, da bom s tem raje prizanesla sebi in drugim.
...
Torej, tudi letošnje poletje je bilo izredno pestro- v cinefilskem smislu. Pogledala sem si večino blockbusterjev in prišla do ugotovitve, da so Hollywood-u šteti dnevi.

126) KING'S SPEECH: Obrtniško neoporečen izdelek. Firth in Rush vodita igro. Ne vem pa če si film resnično zasluži ves ta oskarjevski šunšur...

127) PLANET TERROR: Razigrano nagravžni Rodriguez. P.S. : Kdaj se ima zgodit Sin City 2!?!

128) IN BRUGES: Collin Farell in njegova drama sta odveč- barko poganja predvsem navezava Gleeson/Fines. Konec je popoln.

129) TRUE GRIT: Brata Coen ostajata brata Coen. Bodisi vam to ustreza ali ne...

130) TEMPLE GRANDIN: Claire Danes me je iskreno presenetila v vlogi avtistične znanstvenice- a še vedno ne toliko kot Julia Ormond, ki je odigrala njeno požrtvovalno mater z neiztrošljivo intenzivnostjo. Navdihujoče.

131) CLOSER: Tudi če ne bi vedela, da gre za film posnet po gledališki igri- bi to uganila. Brez posebnosti. Nenamerno komičen.

132) AN EDUCATION: Spoliran izdelek, brez večjih odlik ali napak. Gledljivo.

133) BLOOD DIAMOND: Tipičen ameriški blockbuster s pocukranim koncem, zaradi katerega je preostanek filma še bolj grenek.

134) TRON: LEGACY: dolgočasna videoigrica. Vidi se, da so se scenarist, režiser in igralska ekipa zanašali na CGI magijo… in O.S.T. Daft Punk.

135) YOUNG SHERLOCK HOLMES AND THE PYRAMID OF FEAR: Film moje mladosti. Skoraj 2-urni deja vu; prototip sodobnih mladinsko- pustolovskih produkcij. Nobody does it like Spielberg.