PART VI: H A L A S/ P R E G L E D A N I H ali Moje poletje v razmerju 9:16

Izjemoma z zamudo:

26) THE GIRL WITH THE PEARL EARRING: Spet smo pri knjigi, ki so jo razdevičili na platnu. Kaj naj rečem. Knjiga ima svoj eter, poseben zanos v katerega so ujete nastopajoče osebe. Hrepenenje je otipljivo in mu na vsaki strani narašča temperatura. S tem da je knjižica, po debelini, prej bliže zobotrebcu kot harmoniki. Temu se reče optimalna poraba prostora in sredstev.
Kakšna ironija da je film pravo nasprotje.
Gre za ambiciozno utelešenje, za katerega sta bila najeta Colin Firth (priznam, do njega sem ravnodušna) in Scarlett Johannson (še ena v ligi precenjenih) ter verjetno eden najboljših direktorjev fotografije.
Tega ne gre oporekati: produkcija je vizuelno na nivoju, dobro prevaja svetlobe in svilene barve flamskih slikarjev. Kadri so nanizani kot v popolni matrici, ki ustvarja neprekinjen tok rustičnih podob iz drugega časa.
A kje je patos?
Kje so čustva?
Kje je vsebina?
Lep, statičen dolgčas.
Za ljudi z bujno domišljijo, presežkom časa in potrpežljivosti.

27) THE PROPOSAL: Sandra Bullock in Ryan Reynolds. Like them both.Dobra kemija.
Not sure is a comedy- vsaj osebno ne pomnem, da bi se dosti smejala. Drugače pa čisto dostojen način za kurjenje odvečnega časa v družbi staršev.
Nezahtevno. Slightly above the average.

28) RED EYE: Cillian Murphy kot preudarni sociopat na izsiljevalski misiji. Rachel McAddams kot žrtev posilstva,ki podoživlja svojo nedavno travmo.
Kraj dogajanja: letalo. Tarča: njen oče. Cena: njegovo življenje. Element presenečenja: izginuli kemik.
Film, ki mu boste hvaležni, da se navkljub atraktivni akterski dvojici, izogne »štokolmskemu sindromu«.

29) ALICE IN WONDERLAND: Tim Burton ni nikoli povprečen. Lahko je nadpovprečno dober (»Edvard Škarjeroki«) ali nadpovprečno slab (»Mars napada«).
Kje leži Alica?
Nekje v sredini. Vzdušje je zvesto burtonovski pregovorni odštekanosti, vendar me njegova estetika dolgočasi že vse naprej od Sweeney Todda. Obvezna prisotnost Johnny Depp in Bohnam Carterjeve, še dodatno stopnjuje občutek že videnega.
Nikoli ni dobro, ko umetnikov izraz postane inštitucija zase. Za Burtona lahko rečem, da je že nadležno dolgočasen s preigravanjem lastnih klišejev, ne glede na to, kako izvirni so (nekoč bili).
Burton mi ni nikdar sedel. Tudi zgodba o Alici me je od nekdaj spravljala v začudenje. Kako je lahko zgodba o (ki očitno namiguje na rabo drog) govorečih mačkah, tiranskih kraljicah z vojsko iz kart, pobarvanih vrtnicah in zamujajočih zajcih tako popularna med deco.
Boh?
Kakorkoli obrneš, mislim da bi bil avtor Alice navdušen nad Burtonovo verzijo. Čudi me le, da se nista našla že prej.
Film za širok spekter ljudi... le da jaz očitno sodim med izjeme.

30) THE IN LAWS: Preden ta naslov popolna sesujem, bom naštela nekaj svetlih točk:- film je bil spregledan na vseh nivojih (hm le zakaj?) in zato nima nadaljevanja.
- igralska zasedba se lahko pohvali s sledečimi kalibri: Michael Douglas (v naslovni vlogi), Albert Brooks, Ryan Reynolds, Candice Bergen (legendarna Murphy Brown in večna femme terrible) in Andy Suchet (televizijski Hercules Poirot).
- Sir Paul McCartney je posebej za potrebe filma revitaliziral svoj bondovski hit »Live and let die«.
- sočen soundtrack. Raznovrsten.
- cameo appearance KC and The Sunshine band-a.
OK. Odmora je konec. Prihaja krvnik.
Ta film je tako slab... da ne čutim potrebe, da bi zaključila stavek.
...
P.S.: Srečno 2011 vsem!