PART V: H A L A S/ P R E G L E D A N I H ali Moje poletje v razmerju 9:16

21) UP: Prikupna animacija. Pixar zna, Pixar zna. Kdo pa še tega ne ve? V mislih obračam prizore in se smejem ob spominu na; govoreče pse, heroes gone bad, srborite upokojence, non plus ultra ustrežljivega malega tabornika, čudno sprehajalno palico s tenis žogicami, letečo hišo na pogon helijskih balonov, skoraj mitske živali, ki obožujejo čokolado, skale v megli, spopad dveh starcev (truly epic!), brezbesedni uvod, reguliranje slušnega aparata , gag s slivovim kompotom (samo v slovenski sinhronizaciji) , etc...
»Up« čaka da ga odkrijete...

22) THE FOUNTAIN: Verjetno ni lahko posneti liričen film, ki ima za tematiko na smrt bolno pisateljico, ki jo skuša njen partner, obvarovati pred smrtjo in pozabo. Aranoffsky preprede protagonistovo notranje življenje s tremi ločenimi plastmi realnosti (metafizični svet, stvarni svet in literarna verzija njune zgodbe, ki jo piše žena- njen labodji spev), ki pa nikdar ne zadihajo kot celota. My humble opinion, ofcourse.
Vizuelno ima »Drevo življenja« nekaj posrečenih momentov, še posebej sem uživala v presvetljenih posnetkih Rachel Weisz, ko uteleša kraljico iz svojega romana. Malce manj posrečeni pa so se mi zdeli inserti »plešastega« Hugha Jackmana v jogijskem dresu. Oh well... verjetno je izgledalo bolje na papirju.
Če bi povedala kaj me je najbolj zmotilo, bi neizbežno izdala konec, tako da bom samo rekla: preambiciozno poslanstvo za tako intimističen film. Sladkorna pena na celuloidu.
Po ogledu so usta, srce in možgani- prazni.
Če seveda ne štejemo prisotnosti oblačka »WTF!?!« nad glavo.

23) FUN WITH DICK AND JANE: Grenka komedija s srcem iz karamele. Če se sliši osladno, naj vas pomirim, da gre za vse prej kot za tipičen izdelek namenjen podcenjevanju gledalca. Po mojem skromnem mnenju, eden najbolj prisrčnih in optimističnih prikazov zavezništva med partnerjema, subtilen hvalospev zakonu in tradicionalnim vrednotam.
Častna omemba gre Tei Leoni (in scenaristu), ki je v stereotip nevrotične gospodinje vnesla toplino in simpatičnost, ki je pri večini ženskih likov odsotna. Well done.
Romeo in Julija se lahko skrijeta pred zakoncema Harper.
Film za deževne dni.
P.S.: What's up with Alec Baldwin lately? Človek se je dobesedno specializiral za (stransko) vlogo bolj ali manj stoično pokvarjenih šefov.

24) FAILURE TO LAUNCH: Naj najprej opozorim, da ne vem zakaj sem sploh pristala, da bom pogledala to bedno skropucalo, izgovor za trošenje denarja in eno najslabših rom com, ki sem jih kdaj videla.
And I've seen a lot. Unfortunately.
Kje začeti? How to sum a train wreck?
OK, najprej igralska zasedba: Matthew McConaughey- kam je šla njegova kariera? Tipa videvam samo še v (so called) romantičnih komedijah, ki so si tako podobne, da sploh ne vem zakaj jih še vedno štanca. Po moje jih ne gleda niti njegova mama.
Sarah Jessica Parker: zakaj je ta ženska slavna, je eden največjih misterijev zame, takoj za skrivnostnimi izginotji v Bermudskem trikotniku.
Zooey Deschanel: še en čudežni talent, ki vedno znova le preigrava stereotip »odpiljene punce« kakor si ga zamišlja moški svet. Tare jo isti sindrom kot McConaughey-a.
Justin Bartha in Bradley Cooper za silo rešujeta svet... but the world is not enough.
Film ki ima tako prozorno strukturo, da bi jo lahko uporabljal kot toaletni papir, končni twist ki to ni, pointless comic relief iz živalskega sveta z globljo poanto (nameni so bili dobri, a vemo kam ti peljejo...), Kathy Bates- ki nima kaj iskati v takšnem origamiju in končno... overdrive vseh klišejev ki si jih lahko zamislite.
Izbegnite... ako morete.

25) THE PUNISHER: Sem velik fan Thomasa Janea. There... I said it. Mislim da je tip car. Eden najbolj underated igralcev ever. Njegovi filmi so zame ekvivalent novoletne jelke. Simbol čarobnega časa, ko so pričakovanja na vrhuncu. Na žalost je »Kaznovalec« mixed bag. Ponaša se z nekaterimi sladkorčki kot je: badass John Travolta, smešnimi prizori, ki jim sledijo nezaslišane oblike krutosti (if that's your thing), izklesano telo Jane-a, super cool končni obračun (spet smo pri izvirnih oblikah mučenja in ubijanja) in zgodbo, ki je ravno toliko klišejska, da je še vedno nepredvidljiva. Mišljeno je tako- kot je napisano.
Kot sva modrovali s sestro: če se film namerno norčuje iz sebe (in svojega žanra) potem je ocena 9. If it's being unintentionaly funny- shame.
Kakorkoli... film je primeren za nočna druženja- če se ga ne jemlje resno, je lahko dragocen vir internih štosov.
For male bonding.