PART IX: H A L A S/ P R E G L E D A N I H ali Moje poletje v razmerju 9:16

41) NUMBER 23: Všeč mi je bil paralelni svet v katerem ima Jim Carey dolge lase, tribalistično tetovažo čez cel hrbet, eyeliner (prav ste prebrali), dolg, opletajoč, črn plašč, fatalistično girlfriend, sado-mazohistične prijeme v postelji, detektivski alter ego, obsedenost s številko 23, pogovore s samomorilskimi blondinkami, pozabljena trupla, prikrite umore, prijatelje ki so v resnici tvoji sovražniki in sovražniki, ki so v resnici tvoji prijatelji... ali kar tvoja žena.
Entertaining.
Film sem si ogledala 23. 7.2010.
Naključje?

42) TOY STORY: Obžalujem le, da oko ni prišlo na svoj račun. Pixar stura od vedno. Čakam trojko.

43) MUSIC & LYRICS: Cenim satiričen podton s katerim se norčuje iz POP glasbe, ki je konec koncev »dirty business«. Film, ki mu zameriš, da je romantična komedija.

44) SILENT HILL: Nisem fan grozljivk, vendar sem si ta film želela videt že kar nekaj časa. Mogoče zaradi razvpite videoigre, mogoče zaradi Sean Beana (A.K.A.: Boromir), mogoče ker sem hotela preverit koliko sem »odrasla«... choose your pick.
Film ima posebno atmosfero, funkcirajoče specialne efekte, lepo fotografijo in (stoječa ovacija) močne (besedo sem uporabila brez sarkazma) ženske like. Pravzaprav je celoten film posvečen liku matere in odnosu: mati- hči.
O vsebini ne bi razglabljala, ker ob koncu dneva v njej zija toliko lukenj, da bi jo človek lahko zamenjal za odlagališče avtomobilskih gum, je pa režiser spreten pri grajenju čustvene mreže.
ANEKDOTA: Film sem si ogledala s sestro. Na polovici se nama je pridružil oče in med enem najbolj eksplicitnih (in krvavih) prizorov, je le vstal in rekel: »Lahko noč otroci.«
Film za poleten večer.

45) KARATE KID: Will Smithov sin dokazuje resničnost reka: »kri ni voda«. Mali Jayden Smith je skorak toliko karizmatičen (gotovo pa bolj prikupen) kot njegov oče.
Od filma nisem pričakovala dosti: prvič, ker gre za predelavo in drugič, ker v njem igra Jackie Chan... there, I said it.
Dragi stari Jackie, vse moje tirade na račun tvojega »igranja« sem spravila na podstrešje, med staro in odsluženo kramo.
Vesela sem, da lahko potrdim kako sem se motila.
Karate Kid V. 2010 je prikupna, prefinjena (ja,prefinjena), človeška in izvirna zgodba, ki da toliko kot vzame.
Priporočam.
P.S.: Nagradno vprašanje: kako je lahko rodni materi več do pokala, kot do sinovega zdravja?