H A L A S/ P R E G L E D A N I H ali Moje poletje v razmerju 9:16

DISCLAIMER: Recenzije so "fast food" formata. I took the liberty of being honest. Ocene so bazirane na podlagi lastnega okusa in preferenc.

Poletje 2010. Poletje ko naj bi se zgodilo vse... a se je končalo pri domačem ognjišču (beri:kavču). V treh mesecih sem pogledala okoli 80 filmov; 60 novih in 20 že videnih. Iz tega je nastalo 42 recenzij, na vsaka 2 tedna bomo objavila 5 novih.
Cilj in namen mojega bloganja: videla sem vso skalo:od največjega šunda do najredkejših skritih biserov, upam, da bo v množici naslovov, kdo našel kaj zase.
So here it goes:
1) JUST MY LUCK: Najstniški popcorn z odraščajočo Lindsay Lohan. Wannabe simpatična lekcija, v površinskem svetu ameriške uptown mularije, o manj privilegiranih. Povprečen in precej forgettable izdelek, ki ni teknil niti fanom Lohanove.
2) MACHSTICK MEN: Vrhunska drama z žlahtnim priokusom grenkobe. Eden najbolj uravnoteženih sodobnih filmov, ki bi bil odličen tudi brez končnega preobrata. Nicholas Cage, Sam Rockwell in Riddley Scott v zmagovalni navezavi.
3) WHAT HAPPENS IN VEGAS: Osebno nisem navdušena nad igralci kova Ashtona Kutcherja in Cameron Diaz. Možnosti, da bi izbrala ogled dotičnega filma, je enak temu, da novorojenec zmaga na konjski dirki.
Bil je eden tistih večerov, ko množica nadvlada hotenja posameznika, in sem bila »prisiljena« prečepeti (skoraj) 2 uri svojega dragocenega, skopo odmerjenega, poletnega časa pred TV; ujeta med lastne predsodke in polno družinsko postavo (kar je skoraj tako redko kot je nevarno).
Čeprav je film, slej ko prej tipični trnek polikanih producentov, skriva v sebi ščepec modrosti (v kuharskem smislu) zaradi česar si po koncu nisem zabodla vilic v očesna zrkla .
Za enkratno uporabo.
4) BLADES OF GLORY: Will Ferell, Jon Heder in Will Arnett... komedija, po kateri bi si želela še gejevsko obarvano nadaljevanje.
5) INSOMNIA: Christopher Nolan je moj cinefilski bog. Ne samo zaradi avtorske gracijoznosti, s katero pred »otopelo rajo« odmotava zamotani klobčič svojih fabul, ampak tudi zaradi subtilnih podtonov moralnih vrednot, s katerimi dokazuje da je integriteta še vedno aktiven pojem med ljudmi (in režiserji).
Če me je Nolan za vedno navdušil z Mementom in revitalizacijo Batmanove franšize, pa me Insomnia ni tako močno prevzela.
Da ne bo pomote... slednja je tako dodelana in neoporečno izpeljana kot vse ostale Nolanove produkcije, a za razliko od ostalih- me je pustila nepotešeno. Zgodba deluje nekoliko bolehno, predvsem po končanem ogledu, ko sledi obvezna rekapitulacija v retro marči. Ko sem se obrnila na moj ljubi IMDB za dodatne info, sem videla da gre za predelavo istoimenskega severnjaškega filma, ob čemer sem si oddahnila.
Film je še vedno kilometre pred svojimi sožanrskimi tekmeci, le da ne sodi v sam top Nolanovega delovnega curriculuma.
Movie z atmosfero.