Visoka šola za umetnost, Univerza v Novi Gorici
ePlatforma

Ozadje

Izobraževanje na področju umetnosti oziroma za kulturno produkcijo, še posebej pa za t. i. kreativne industrije, je v Sloveniji precej nepovezano, kar se nenazadnje zrcali tudi v splošni družbeni in gospodarski neprepoznavnosti teh pomembnih področij. Najškodljivejši je zaostanek predvsem na področju novih tehnologij v pedagoško-didaktični rabi, neizkoriščene so predvsem priložnosti (novo)tehnološko podprtega izobraževanja ter interdisciplinarnih (predvsem gospodarskih) povezav, ki prav za področje umetnosti in predvsem kreativnih industrij pomeni najpomembnejši vzvod razvoja. Ti primanjkljaji se odražajo tudi v (mednarodno gledano) nižji količini in tudi kakovosti ter nenazadnje odsotnosti mednarodnega ugleda oziroma probojnosti avtorjev, njihovih del in področja nasploh – doma pa je njihov najpogubnejši učinek prav razdrobljenosti produkcije in distribucije umetnostnih oziroma kreativnih vsebin ter procesov.

Le majhen del sodobne kulturno umetniške produkcije v Sloveniji izrablja prednosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. Dobro jih poznajo le posamezniki, ki nove tehnologije uporabljajo kot integralno orodje in okolje svojega umetniškega izražanja ter raziskovanja, oz. tisti, ki vsebine tudi soustvarjajo. Ostali del aktivne kulturno umetniške populacije (od umetnikov in drugih »kreativcev« do kustosov, galeristov, muzealcev, kritikov itd.) nove tehnologije ne uporablja ambiciozneje kot vsak običajen uporabnik – se le redko udeležuje socialnih mrež s strokovnim ali akademskim motivom, le izjemoma objavlja dogodke, zelo redki aktivno urejajo svojo spletno stran, pišejo blog, ali svoje delo celo ponudijo spletnem trgu. Tudi izobraževanje na področju umetnosti/kulture/kreativnih industrij ostaja precej nepovezano. Še vedno je vse odvisno od posameznika, ki na lastno iniciativo in skozi osebne zveze išče investitorje ali sodelavce za projekte. Šole, ki nudijo izobraževanje iz področja novih tehnologij in tiste, ki izobražujejo umetnike in »kreativce« ostajajo vsaka na svojem bregu, in zdi se, kot da togi izobraževalni programi pri tem le še otežujejo pozitivnejši razvoj.

Prihodnostno naravnana informacijska družba in tehnološko ozaveščeno gospodarstvo ne moreta (več) delovati stihijsko, nenačrtovano, nepovezano, ter brez (skupne) vizije. Primerjava s tujimi izobraževalnimi programi nam v Sloveniji ponudi precej porazno sliko na tem področju: povezovanje industrije z izobraževanjem (v tem primeru razvojnih in kreativnih industrij) je po izkušnji kulturno umetniško kreativne produkcije pri nas zelo nizko. Posebnost našega prostora v primerjavi s tujimi je tudi v tem, da so v npr. Veliki Britaniji potrebe po raznovrstnih kadrih iz področij, ki se jih dotika naš program, neprimerljivo večje, saj so le-te bolj razvite, uspešne, lokalno in globalno delujoče in ne samo potrebujejo, temveč same ustvarjajo potrebo po kreativnih posameznikih, diplomantih sorodnih programov. V Sloveniji pa se zdi, kot da ne veljajo enaka pravila: kreativnost kakor da ni iskana kompetenca, zato se je ne vzpodbuja (če že, pa zgolj deklarativno in ne sistemsko) in posledično ne potrebuje, ne v strokah, ne v družbi nasploh. In tudi domače gospodarstvo le počasi spregleduje, da se prav v tem skriva dodana vrednost – pričenjamo se zavedati razlike med zaledjem v gospodarstvu, ki ga imajo tuji izobraževalni programi, in domačim nezavidljivim stanjem.

Študijski program Digitalne umetnosti in prakse (kot temeljni kontekst pričujočega razvojnega projekta) išče ravnotežje med različnimi disciplinami, ki se križajo pri ustvarjanju kreativno-umetniških projektov, katerih stična točka je kreativna uporaba digitalnih medijev in tehnologij. Ob tem tudi raziskuje različne rabe umetnosti v sodobni družbi in različne možnosti aplikacije kreativno-umetniških principov in metod v drugih disciplinah, od družboslovnih in humanističnih do naravoslovnih znanosti. Projekt IJEPEG-UMKI je zastavljen z namenom, da na primeru kreativno/umetniškega izobraževalnega programa vzpostavi učinkovito platformo za povezovanje navznoter (interna, pedagoška in hkrati eksperimentalna raba) in navzven (javna, povezovalna, predstavitvena raba). Tak pogled na razvoj umetnostne in kreativne pedagogike je pomembno drugačen ter uporaben tudi za druga področja, da ga po vzpostavitvi z manjšimi spremembami in dopolnitvami lahko apliciramo bodisi na kreativne industrije bodisi na druge humanistične, družboslovne, in še posebej gospodarske študije.

ePlatforma

Kontaktna oseba:
Peter Purg
peter.purg@ung.si
041 609 736

Visoka šola za umetnost
Univerze v Novi Gorici
Ljubljana, Bežigrajski dvor,
Dunajska 56, Slovenija
01 43 64 706,
051 336 770