Pila Rusjan
Pila Rusjan
Rojena 4. oktobra 1984 v Šempetru pri Gorici kot Polona Zupan. Živim v Ljubljani. V letih 2004/05 sem obiskovala European Film College na Danskem, nato sem se leta 2005 vpisala na Šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart, kjer sem septembra 2010 diplomirala na programu Digitalne umetnosti in prakse na takrat že Visoki šoli za umetnost UNG. Trenutno sem vpisana na študijski program druge stopnje Media Arts and Practices.
Kot umetnica delujem na področjih videa, performansa in interaktivnih umetnosti. S svojimi deli sodelujem tako na festivalih videa in filma kot na festivalih sodobnih umetnosti. Umetniško delovanje v tujini vključuje Kirgizijo, Brazilijo in Tajvan. V letu 2011 sem bila nominirana za nagradi OHO ter ESSL.
Kot samozaposlena v kulturi (videastka) redno delujem na razpisih, večino projektov pa izpeljem v lastni produkciji. Sem ustanovna članica KUD PUNce, trenutno pa koordinatorka projekta mobilnosti Leonardo da Vinci pod okriljem KD Galerija GT. Od leta 2008 redno sodelujem na področju televizijske in video produkcije kot montažerka (VPK, RTV), asistentka režije (Bas Production, Super16, Propeler) ali kot del kreativne in izvedbene ekipe (Big foot mama in pet ta hudih, 2013). Zadnje tri leta najbolj uživam v celostni izvedbi video scenografij za predstave in dogodke (SNG NG, SNG Opera in balet, SMG idr.).
Elisa, 5
Elisa, 5 is a video about a girl who ends up on a street on her 5th birthday, is a video about reality of São Paulo, about the problem of homeless and social differences in the world.
Video was produced in time of Traffic Jam #1 residency in São Paulo, Brasil:
http://trafficjamproject.wordpress.com/
film in videoumetnost (iskanje podobnosti in razlik med njima)
Zanima me sestavljanje zgodbe iz dokumentarnih posnetkov, snemanje performansa v insceniranem okolju, razlika med percepcijami končnega izdelka glede na to, kako je posnet in v kaj gledalec verjame, da je res, ter kdaj racionalno ve, da gre za čisto iluzijo, pa ji verjame, kot da je resnična. Vedno se mi zdi pomembna tudi zgodba za platnom (ali okoli njega). Umetniški video ni nujno samovsebujoča enota oziroma v večini primerov ni, zato je pomembno, na kakšen način umetnik pristopa k njemu, na kakšen način ga predstavi in prikaže, kaj pričakuje od občinstva. Včasih je njegov namen potegniti gledalca v iluzijo, drugič ravno opozoriti na to, da to, kar gleda, ni resničnost. V nasprotju z umetniškim videom pa film mora biti samovsebujoč - vse, kar ima pokazati, mora pokazati med prvo in zadnjo sličico - in gledalcu načeloma ne sme dati časa, da se zave, da gleda film - iluzija je glavni adut filmske umetnosti.
Po-vračanje
Po-vračanje je diplomski raziskovalni projekt. Gre za dvokanalno video instalacijo nasprotnih si projekcij. Na vsaki strani kader-sekvenca, kot dve strani mize: na eni so posedeni požeruhi, na drugi njihova žrtev.
