Sedim na edini mehki stvari v tem stanovanju: to je kosmati tepih, ki mu ne morem določiti nobene barve. Nekako prevladuje modra, ampak se verjetno v njem skrivajo vsi odtenki tega sveta. V Ikei sem kupila tisto malo klasično mizico za 4€ in je to sedaj moja računalniška miza. Ugotovila sem, da mi je na tleh še najbolj udobno. Sedim torej sredi sobe na tepihu, pijem lipin čaj in tipkam v tole mojo malo prenosno pisarno. Po glavi mi hodi milijon misli, še vedno nisem dokončala domače naloge ... Nimam motivacije. Ampak do jutra bo nekaj nastalo, vem da bo.