Helsinki so ponoči definitivno živahnejši kot podnevi, utripajo kot da bi bili veliko večji, metropola. v resnici so malo večji od Ljubljane, fizično... mentalno so precej naprej v nekaterih stvareh, npr. če skupina ljudi gre ven in nekdo predlaga avto, je to faux pas, čudno ga pogledajo -- zakaj, če pa še vozi bus. saj lahko kombiniramo bus in tram in metro, zakaj bi šli z avtom. Davki na avto in nafto so hudo visoki, javni prevoz pa poceni in deluje odlično.... in kako spraviti mačke v čredo
Minimalizem in budistična poetika na vsakem (plesnem, pločniškem, načrtovalskem..) koraku, ne le v sladkornokockastih arhitekturah Alvara Aalta.. na plakatih, vedutah, zatemnjenih nasmeških, voznih redih, sajtih, tvitih, v hrani (!šok kako okusni so lahko lišajčki in čajčki in p(r)esne juhe, če so konceptualno dodelani!) in pregrešnodragem pivu.
V akvariju je bil torej Boris. V enem, zagotovo. V drugem smo bili pa (skoraj) vsi drugi, vsi ostali. Drugi, ker se nismo prerivali v prvih vrstah (kjer se je itak trlo gostov), raje smo se skoraj vsi udomačevali za reglerji, platni in pudri. Ostali, ker pač nismo šli (niti po polnoči).
.. da, še plava, vedno bolj živi, pije vodo.. in jo diha.. delavnice za VŠUM_011 so še zmeraj najžlahtnejši material, vreden bloganja hic&nunc. In bržkone tudi eden močnejših razlogov (poleg imunoloških, in nemara še kaos-teoretskih), zakaj je tega (mojega) bloganja v zadnjem času tako malo.. .ahh, kako lepo je po dolgem času spet čutiti drajv delavnice, ko se vsi ženemo za istim ciljem -- ki ga pa (še) ne poznamo!
Jutri se na šoli vidimo vsi skupaj glede tega “kaj torej narediti” v KinuŠiška 22.3. Bo performans in bo instalacija. A o čem, in kako:
Mentorji (mislimo, da) smo prisluhnili študentom, in sproducirali nekaj idej a priori (jutri pa jih prečistimo – hvala komurkoli out there za morebitne ad hoc komentarje):