Peter Purg's blog

Illan virkku, aamun torkku...

Helsinki so ponoči definitivno živahnejši kot podnevi, utripajo kot da bi bili veliko večji, metropola. v resnici so malo večji od Ljubljane, fizično... mentalno so precej naprej v nekaterih stvareh, npr. če skupina ljudi gre ven in nekdo predlaga avto, je to faux pas, čudno ga pogledajo -- zakaj, če pa še vozi bus. saj lahko kombiniramo bus in tram in metro, zakaj bi šli z avtom. Davki na avto in nafto so hudo visoki, javni prevoz pa poceni in deluje odlično.... in kako spraviti mačke v čredo

Katso kastuiko kaktus!

Minimalizem in budistična poetika na vsakem (plesnem, pločniškem, načrtovalskem..) koraku, ne le v sladkornokockastih arhitekturah Alvara Aalta.. na plakatih, vedutah, zatemnjenih nasmeških, voznih redih, sajtih, tvitih, v hrani (!šok kako okusni so lahko lišajčki in čajčki in p(r)esne juhe, če so konceptualno dodelani!) in pregrešnodragem pivu.

LONdinDON

zvonec zbudi

sci-fi nismo mi

raznovratnost hiti

kje si človek ko si
sredi drugih ljudi

v nastavku jezika
na nebo se umika
thththis is the friend
my only end, the friend
+++
(je čas a ni prostor za fotoesej..)

end1

iz kabi.neta neum(et)nosti

fluxxing hell,

grobo prelamljam

a) zatišno blogočino in

b) obljubo/skomino da ne bomo fotoblogal..

..no tole je obvezno, sveže(!?), in se veže --

-- na vŠUM kajpada

(live&direct iz CAC-fluxus-kabineta.

p.s. fluxus.org lives!

oh shut the flux up man:

Boris, ti in jaz

V akvariju je bil torej Boris. V enem, zagotovo. V drugem smo bili pa (skoraj) vsi drugi, vsi ostali. Drugi, ker se nismo prerivali v prvih vrstah (kjer se je itak trlo gostov), raje smo se skoraj vsi udomačevali za reglerji, platni in pudri. Ostali, ker pač nismo šli (niti po polnoči).

V akvarij (p)ogledal in...

.. da, še plava, vedno bolj živi, pije vodo.. in jo diha.. delavnice za VŠUM_011 so še zmeraj najžlahtnejši material, vreden bloganja hic&nunc. In bržkone tudi eden močnejših razlogov (poleg imunoloških, in nemara še kaos-teoretskih), zakaj je tega (mojega) bloganja v zadnjem času tako malo.. .ahh, kako lepo je po dolgem času spet čutiti drajv delavnice, ko se vsi ženemo za istim ciljem -- ki ga pa (še) ne poznamo!

Navodila za post-apokaliptično rabo zlate ribice

Jutri se na šoli vidimo vsi skupaj glede tega “kaj torej narediti” v KinuŠiška 22.3. Bo performans in bo instalacija. A o čem, in kako:

Mentorji (mislimo, da) smo prisluhnili študentom, in sproducirali nekaj idej a priori (jutri pa jih prečistimo – hvala komurkoli out there za morebitne ad hoc komentarje):

Syndicate content