[Razstava, predstavitev] Milan Pajk: Prostori samote, Moderna galerija

MILAN PAJK
Prostori samote

12. 10. – 5. 12. 2010
Moderna galerija, Ljubljana

Predstavitev knjige : torek, 12. 10. ob 11.00, avditorij Moderne galerije

Odprtje razstave : torek, 12. 10. ob 20.00, razstavni prostori Moderne galerije

Prostori samote so fotografski projekt Milana Pajka, ki ga sestavljata knjiga in razstava. Knjigo tvori 11 ciklov s skupaj 69 fotografijami. Vse spremljajo teksti istega avtorja. Ker so fotografije vsebinsko vezane na prostore severno zahodne Afrike, je prevod v tuj jezik samoumevno francoski. Knjigo je oblikoval Ranko Novak. Avtorja in publikacijo bo predstavil likovni kritik Brane Kovič. Na predstavitvi bosta prisotna avtor in oblikovalec knjige.

Knjigo spremlja razstava v Moderni galeriji. Razstava vključuje izbor 39 fotografij iz knjige. Večina fotografij je izdelana v analogni tehnologiji na bromidnem papirju formata 50/60 cm.

Prostori samote
"Potovanje naj bi bilo doživljanje. Česa? Novega? Drugačnega? Drugačnega v čem? Kaj je na tem svetu še takega, kar vsaj vizualno ne poznamo, pa čeprav še nismo videli? Do druge polovice 19.stoletja so popotniki pot opisovali, od takrat naprej fotografirajo. Kaže da odkritje fotografije ni prineslo le dobre, ampak tudi slabe stvari. Ni le označilo prehoda tipografskega človeka v grafičnega, kot trdi Marchall McLuhan, svet se je zaradi fotografije, če je verjeti Jeanu Genetu, spremenil v domišljijski bordel. Če se zavemo, do kam je religija slike, predvsem pa elektronski mediji, prignala sprejemanje sveta, to gotovo drži, hkrati pa se zdi, da je, zaradi tega, danes le še literatura tista, ki ponuja vsaj nekaj prostora domišljiji. Fotografija je pripeljala slike sveta ljudem na dom, istočasno pa jih je oropala užitka odkrivanja novega. Turist, ki stoji pred stolpom v Pisi ali pred velikimi piramidami v Kairu, se mora danes zadovoljiti zgolj s primerjanjem tega, kar vidi, s tistim, kar mu je s fotografij že dolgo domače. Kaj mu še preostane? Le to, da naredi podobno sliko tudi sam.
Potovanja so danes neverjetno preprosta. V nekaj urah mrzlo evropsko jutro, zamenjamo za vročino tropov. Lepo, vendar ali je to sploh še potovanje? Ali ni to le premik, zgolj preselitev v enako udobje z boljšo klimo? Kaj je potem potovanje? Ali je zanj sploh potrebno zapustiti bivališče svojega plemena? Zdi se, da je pravemu potovanju bližje ekskurs v lastno bivanje, pa čeprav v fotelju dnevne sobe, kot preselitev telesa nekam tja daleč. Tuaregi, saharski nomadi, se vsake toliko časa prestavijo nekaj deset ali nekaj sto kilometrov proč, v popolnoma enako okolje kot so ga imeli prej. Prej kot fizično prestavljanje, je njihovo permanetno potovanje prisotno v njihovih dušah. Pravzaprav potujejo le te, oni sami so zanje le posoda. Lahko, da te stvari mi doživljamo drugače, a vendar so ravno samotna prostranstva Sahare prostori, kjer se ne zavemo le minljivosti življenja, ampak tudi podvomimo v naše sprejemanje sveta."
Milan Pajk