Jutri je otvoritev!

Ne morem verjeti, da je jutri že otvoritev! Galerija modernih in sodobnih umetnosti Singapur, vav, in moje delo v njem, ne dojemam še vedno, ampak je tam. Stoji!!! Samo še pospravim in naredim nekaj malenkosti (pokrijem notranjost vrat, zvežem zvočnike v njih, pospravim okolico ...).

Danes sem vstala ob 7h zjutraj in šibala v studio. Delala sem do 11h zvečer in imela samo eno pavzo (15 min kosilo). Kdo še ima tak urnik, a? Da ne slišim niti enega bankirja, inžinirja ali ekonomista samo eno besedo. Citiram Andyja Warhola: "Oh. Art is hard." Komaj še gledam, noge mi odpadajo, ves čas sem stala ker sem se bala da bom postala utrujena če se usedem. In k sreči se nisem pregrešila. VSE MI JE USPELO! Ne morem verjet!

Iz studia sem odvlekla vrata v galerijo (potrebovala sem 5 močnih moških da smo jih lahko nesli), potem sem ugotovila da bi jih rada še plerakilara in smo jih nesli nazaj v studio, nato sem šla po lak, dobre pol ure hoda stran, nato nazaj v studio, prelakirala vrata, pa smo nesli nazaj v galerijo, nato postavila, premaknila zidove, začela z dekoracijo vrat, napeljevala bodečo žico in ostala opozorila, vezala elektriko, pripravljala projektor, vrtala luknjo v strop, dodajala zvočnike in ostalo ozvočenje, napeljevala reflektorje ... Vse sama.

Kljub temu da sem šla na vse organizirane izlete, svečane večerje, seminarje in nakupe, mi je uspelo: snemati, montirati, ustvariti zvok, napisati pesem (uporabljena kot glavna nit v videu), izmisliti si koncept, kupiti les, ga razžagati, vrtati, šravfati, brusiti, barvati, lakirati, polepiti, postaviti, kupiti bodečo žico, jo predelati, postaviti v prostor, razrezati, napeljati elektriko, postaviti projektor, ozvočenje, luči ...... Seznam se nadaljuje, ampak sedaj je že preteklost! Vse mi je uspelo in ne znam vam opisati kako srečna sem! Zdi se mi, da po tej izkušnji zame ni več nič nemogoče: uspelo mi je ustvariti natanko tako kot sem sanjala, si zamislila in to vse s svojimi golimi rokami 13,452 km od doma! V državi za katero skoraj nisem vedela da obstaja, v državi o kateri nisem imela pojma ... Pa sem našla vsako najmanjšo trgovinico in kupila vsako najmanjšo malenkost, ki sem jo uporabila v svoji inštalacijami. In vse sem sama zvlekla v studio in galerijo, s svojo ubogo znucano hrbtenico, ki me zdaj spominja na to da sem malo pretiravala. Ja, vse me boli, ampak mi je uspelo! Res neverjeten občutek, kot bi pravkar osvjila Mt. Everest ali zlato olimpijsko medaljo. Če ste kdaj počeli kaj podobnega v Singapurju, potem veste kako se počutim.

Danes sem se počutila tako nenavadno, ko so me pri postavljanju prišli opazovat ostali umetniški študentje Singapurja - vsi že na magisteriju. Ko sem videla njihove presenečene in srečne ter navdušene obraze, mi je vse skupaj vlilo tisoč procentov nove energije in brez problema sem delala cel dan. To me vedno polni, to mi daje zagona. So mi najprej hoteli pomagati in sem jih opozorila, da je moja inštalacija nevarna, pa me niso čisto upoštevali in en študent si je porezal obe nogi + roko (prilagam slikce spodaj). Hm, ja potem pa so me raje samo opazovali: "Valerija je edina ki ve kaj dela", se je šušljalo. In sem bila opazovana.

No, pa me ni motilo, mi je celo pasalo imeti na nek način mali "performans", saj mi je energije hitro zmanjkovalo, oni pa so mi jo na ta način polnili. Seveda niso zdržali do 11h zvečer, odšli so prej, ampak nekaj se jih je vrnilo pozno zvečer in opazovali moj "grand finale", ko sem prižgala vso tehniko in ugasnila luči. Bravissima!

Jutri ob 6h je otvoritev za javnost, moram še vse počistiti, še vedno naokoli ležijo moja umazana oblačila, klešče, kladiva, svedri, odprti olfanoži (uspelo se mi je urezati, ampak je ok, imam obliž), spenjači, žage ... Še počistim pa bo popolno - tako kot sem si zamislila.

Morda je to danes moj zadnji blog (napišem še kakšnega po vrnitvi), ampak dvomim da mi bo jutri uspelo prižgati računalnik, niti naslednjih nekaj dni, ker bom počasi potovala domov. No, morda uspem za minutko in dodam še kako sliko z otvoritve ipd.

Zdaj pa grem spat, da lahko jutri zgodaj vstanem, pospravim vse skupaj in se pripravim na dogodek leta! :))

Rada vas imam in že zelo pogrešam ... Se vidimo v Sloveniji!

Slikce: http://img266.imageshack.us/img266/3249/singapur10.jpg

Comments

plosk!

Hvala Alenka! Se vidiva v Ljubljani ;)

Valerija...
...
Čestitke!! Resnično impresivno.